Dnevnik, 20.07.05 – Miha Pavšek: V skoraj treh tednih smo imeli kar tri "nekopalne" dneve
Prosti čas
Vreme in ljudje
Pripravlja:
Miha Pavšek, Geografski inštitut AM ZRC SAZU
Ciklonska ponev
Pa smo spet nazaj v resničnostnem šovu! Avtor teh vrstic je svoje letošnje morjevanje sicer preživel, a od vsega "hudega" na poti domov zakuhal (bolje to, kot da bi se zgodilo to jeklenemu konjičku...). Da, prav ste prebrali, od pregovora konec dober, vse dobro je ostal le konec. Pred odhodom v "zasoljene" kraje (tamkajšnjih cen raje niti ne omenjam!) sosednje "Lepe naše" sem si rekel, da se letos med dopustom prav zares ne bom ukvarjal z vremenom. In da bo mera polna, sem obljubil to tudi svoji - ve se kakšni - polovici. Ker sem držal obljubo, se je zgodilo prav to, česar sem se najbolj bal, da se bo namreč tokrat vreme precej bolj ukvarjalo z mano. V skoraj treh tednih smo imeli kar tri "nekopalne" dneve, kar je za lošinjske kraje, ki so menda na meji med severnim in srednjim Jadranom, precej slaba statistika. Kdor je bil severneje in bližje celine, jo je odnesel še krajšo, medtem ko je bilo na zunanjih otokih srednjega in južnega Jadrana vreme nekoliko boljše ali vsaj bolj znosno. Ko so se oblaki in z njimi padavine končno le speljali iznad naših glav, pa ga je pihnilo, seveda burjasto, nekajkrat tudi za več dni.
In eden takih "pihcev" ob koncu dopustovanja je povozil tudi pišočega. Konec koncev še vedno bolje to kot pa španska vročina, romunske poplave ali pa ameriški Denis Pokora. Letos se iznad zahodnega Sredozemlja oziroma zahodne Evrope nad naše kraje nikakor noče razširiti greben visokega zračnega tlaka. Ves čas ga namreč odrivajo in mu zapirajo pot prodori dolin s hladnim zrakom s severa oziroma severozahoda. Zato smo večino časa v območju enakomernega zračnega tlaka, temu primerno pa je tudi nestalno vreme z nekoliko prenizkimi najvišjimi dnevnimi temperaturami zraka v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Ves čas se spuščajo nad naše kraje manjše dolinice hladnejšega zraka, ki povzročajo "adrenalinske" vremenske prehode. Prav v prvi polovici tega meseca se je ena takih dolinic spustila malce "prenizko" na jug, zato se je nad Jadranskim morjem odcepilo višinsko jedro hladnega zraka, na kratko povedano - nastalo je plitvo ciklonsko območje.
Tak plitev zračni vrtinec, ki se vrti na severni zemeljski polobli v smeri nasprotni urnemu kazalcu, sicer ni tako grozovit, kot njegovi polbratje okoli Mehiškega zaliva ali v jugovzhodni ter vzhodni Aziji, je pa neverjetno vztrajen. Med večdnevnim vrtenjem se namreč le počasi premika (in s tem odmika od nas...), zato se ga zlepa ne znebimo. Še več, včasih, ko se nam ravno zazdi, da bo končno le odšel, ga lahko po nekaj dneh spet "porine" nazaj nad nas in temu "eppur si muove" res ni videti konca. Vse skupaj se zdi kot nekakšna "ciklonska" ponev, iz katere zaradi vrtenja občasno kaj pljuskne. Ponekod (otoki) so to le oblaki, na orografskih pregradah (gorovja na robu celine), katerih slemena zapirajo pot vlažnim zračnim gmotam iznad morja ravno pod pravim kotom, pa tudi kaj bolj konkretnega. Vzdolž Jadranske obale je kar nekaj takih kotlov, ki se jim je ob taki sinoptični sliki bolje izogniti, saj bo čakanje na to, da gre vse skupaj mimo, trajalo predolgo. Višje kot se požene gorovje neposredno nad obalo, večja je možnost, da se bo kaj dogajalo. Kot kažejo zadnji srednjeročni obeti, se bo še do konca meseca nadaljevalo podobno vreme. In kaj po vsem tem sploh še preostane "velikim"?