Slovenske novice, Finale - Dejan Ogrinec: Najtežja smer na svetu?
Čeh Adam Ondra je že pri 14 letih ponavljal plezalne smeri, ki so bile takrat povsem pod svetovnim vrhom – Da konča prevlado ameriških plezalcev na evropskih tleh, se bo lotil nekaj smeri nekdanjega superdečka Chrisa Sharme, ki trenutno velja za najboljšega plezalca na svetu
Pred dvema letoma smo se že spraševali, kaj bo dosegel vnaprej pričakovani plezalni as, čudežni deček iz Češke Adam Ondra, ko bo dopolnil kakšno leto več in si povečal mišično maso. Kajti že pri 14 je ponavljal smeri, ki so bile takrat povsem pod svetovnim vrhom. Potem je minilo kakšno leto, ko se njegove preplezane smeri in ocene niso kaj dosti pomaknile navzgor, letos jeseni, sredi oktobra, pa se je zgodilo tisto, kar je vsa mednarodna plezalna srenja tudi pričakovala in kot po nekakšni tihi pravici tudi zahtevala od Adama: to je dvig težavnostne lestvice še za eno stopnjo. Ko smo že menili, da se bo trenutno najvišja ocena 9a kar ustalila za nekaj časa in kot da se nihče ne upa podati plezalne ocene 9b ali pa kot da človek niti ne zmore več od tega, se je zdaj šestnajstletni Adam odločil, da naredi tisti korak. Z ocenami plezalnih smeri namreč ni preprosto, ker so subjektivne. Kako to sploh gre? Če se plezalec za uspešno preplezano smer A trudi bolj in dlje, kot recimo za smer B, potem upravičeno trdi, da je smer A težja od smeri B in ji poda višjo oceno. Adam Ondra je za začetek dviga težavnosti maja lani preplezal legendarno plezalno smer v nemški Frankenjura Action Directe (prva smer z oceno 9a ali XI po starem na svetu), ki jo je mojster in prezgodaj preminuli Wolfgang Güllich preplezal že davnega leta 1991 in je bila precej trd oreh za mnogo let. Smer je res silovita; gre za nekaj izjemnih gibov v velikem strehastem previsu, kjer celotno plezalčevo telo nekajkrat visi le na enem prstu. Če plezalec ne naredi dovolj odločnega giba ali če ne more zadržati telesa na tistem oprimku, bolje in točneje rečeno luknjici, je zlom členka na prstu še najmanj, kar ga doleti. Zato je ta smer veljala ne samo za telesno zahtevno, ampak tudi psihično težko. Ker je Adam precej lahkotno opravil s to smerjo, se je lotil še relativno nove in zelo težke smeri Open Air z oceno 9a+ in še eno izmed legendarnih, to je Weise Hart, delo plezalca Alex Huberja leta 1996. Obe smeri sta v plezališču Schleierwasserfall (Tirolska) z oceno 9a in obe sta bili še brez ponovitve. Adam si je želel, da se preizkusi v najtežjih smereh v Evropi (in na svetu), ki sicer niso priljubljene. Oboje je preplezal novembra lani, potem pa na Sardiniji na pogled ponovil smer Hotel Supramonte, ocena 8c+. Na pogled pomeni, da je smer preplezal v prvo, brez da bi jo kakor koli poznal od prej, čeprav si plezalci danes precej pomagajo z videoposnetki. Oktobra letos se je spet odpravil na Sardinijo. Da morda poseže po še težjem. Po štirikratnem obisku mu je uspelo v 35-metrskem in izjemno previsnem stropu (manj kot 45 stopinj) z imenom Bronx pri mestu Cagliari. Plezalno smer z imenom Marina (prvi plezalec Matteo Marinini, ocena 8c+) je podaljšal še naprej po stropu. V smeri, ki ima ocene detajlov 8b+, potem 8c/ c+, sledi še težak gib 7c+ na ostrem in previsnem oprimku. Vse to brez možnosti počitka. In ker je to težje, precej težje od najtežjega, kar je Adam do zdaj preplezal, je posegel po tisti magični oceni – 9b. To pomeni, da bodo plezalci začeli počasi kmalu vstopati v svet stopnje XII po stari UIAA-lestvici, ki je bila še samo pred 25 leti omejena navzgor z oceno VI+. Zdaj ga čaka le še nekam nehvaležna naloga: da potrdi težavnost smeri Marina Superstar in da razbije prevlado ameriških plezalcev na evropskih tleh, se bo nedvomno lotil nekaj smeri podobnega (nekdanjega) superdečka Chrisa Sharme, ki je v poznih dvajsetih letih in trenutno velja za najboljšega plezalca na svetu. Zakaj nehvaležn naloga? Ker so vzponi s tako težavnimi ocenami v resnici precej pogojeni s telesnimi konstrukcijami plezalcev ali njihovim slogom plezanja. Omenjeno smer Action Directe je, denimo, naredil in preplezal plezalec, ki so ga zaradi njegove izjemne moči klicali kar Rambo (v hollywoodskem filmu Cliffhanger je bil Wolfgang Gullich dvojnik Sylvestra Stalloneja). Imel je zelo močne roke in prste, zato je lahko visel na prstih tudi v majhnih luknjah. Chris Sharma ima poseben talent za popolnoma poseben, le njegov način plezanja, ko se v previsnih ploščah požene (vrže) daleč navzgor na majhne oprimke. Če kdo nima takšne eksplozivnosti ali močnih ramen, mu lahko kaj hitro že poskus izvajanja takega giba pretrga mišico ali kito. In če recimo lahko Chrisovemu slogu rečemo ameriško napadalen, pleza Adam bolj stilsko, bolj evropsko, in se izogiba divjim, (pre)močnim gibom. Zato bo ponavljanje Chrisovih smeri ne le zahtevno, ampak lahko tudi nevarno. Ne nazadnje ima fant pred seboj še vso kariero in zakaj bi si že zdaj prigaral poškodbo, ki ga lahko ustavi v prihodnosti ali pri napredovanju. Če pa mu bo uspelo s ponovitvami, mu krona najboljšega na svetu ne uide.
Dejan Ogrinec