Žurnal 24 - Polona Movrin/ Tamara Barič: Prelep razgled na gorski svet je pospremil zadnje slovo od Tomaža Humarja. V Kamniški Bistrici se je zbralo več tisoč ljudi in nihče ni ostal ravnodušen.
Okrog 2000 ljudi se je zgrnilo v Kamniško Bistrico, da bi se poslovili od Tomaža Humarja. Na enourni spominski slovesnosti so bili tudi Humarjevi starši in brata z družinama. Slovesnosti sta se udeležila tudi premier Borut Pahor in nekdanji predsednik republike Milan Kučan, prišli pa so tudi številni alpinisti in Humarjevi tesni prijatelji, med njimi Stipe Božić, Tičo Zupančič in Anton Majzelj.
Humarjev prvi alpinistični mentor Bojan Pollak je izrazil ponos, ker je učenec presegel učitelja. Njegova naloga je bila, da mlademu tečajniku pove, "da je pot do uspeha postopna, da je potrebna potrpežljivost in da je najbolj nevarno takrat, ko nam postane prelahko".
"Tomaž se je tega vedno spominjal," pravi Pollak.
Sončen dan, poln solz
Na spominski slovesnosti je bila tudi njegova družina. Na platnu se je prikazala fotografija Tomaža z nekdanjo ženo in otroci, bivša žena Sergeja pa se mu je zahvalila za vse, kar sta preživela skupaj. Sergejine besede lahko slišite v video prispevku.
Tomažev brat Matej je nastopil z izredno čustvenim govorom, iz katerega je bilo vidno, kako ga je imel rad. Medtem ko so se ostali člani družine še poskušali hrabro držati, je bilo pri Mateju vidno, kako ga je ta tragičen dogodek prizadel. Za Tomaža je bilo plezanje "ena sama molitev" in je z molitvijo je tudi končal življenje, je dejal brat.
Med drugimi je nekaj besed Tomažu namenil tudi njegov poslovni partner Tičo Zupančič. Prebral je zadnja sporočila, ki sta si jih s Tomažem pisala - med drugim tudi tisto, v katerem je Tomaž napisal, da ga Langtang Lirung vabi. Ko se je pred množico poslavljal od Tomaža, nihče od prisotnih ni ostal ravnodušen.
Vsi so si brisali solze, pogledovali proti gori, kjer je Tomaž začel svojo športno pot in spet nazaj proti odru, kjer so se na platnu blesketale s soncem osvetljene fotografije z nasmejanim odličnim alpinistom.
V spomin na enega največjih alpinistov na svetu od danes v Spominskem parku stoji spominska plošča.
Ostal je v Himalaji
Tomaž je sicer ostal v Himalaji. Njegov pepel so najožji svojci v četrtek raztresli ob vznožju gore Langtang Lirung, na kateri je izgubil življenje. V njegov spomin so ob vznožju postavili nepalsko spominsko obeležje čorten.
Eden zadnjih, ki je Tomaža videl, čeprav ne živega, je bil švicarski reševalec Simon Anthamatten. Mlad, a izjemno uspešen gorski reševalec in alpinist nam je dejal, da se bo Humarja spominjal kot enega izmed bolj vzdržljivih alpinistov.
Na njegovo smrt, ki je pretresla alpinistični svet, pa ne gleda tako črnogledo. Zaveda se, da so smrtne žrtve žal sestavni del vrhunskega alpinizma: "Mislim, da tokrat samo ni "imel sreče". Ko si toliko v gorah, gre lahko hitro kaj narobe. A to je meni všeč pri alpinizmu. Ne zanima me mnenje ljudi, ki govorijo, koliko tvegamo. Tvegamo toliko, kolikor želimo. Jaz sprejemam to in vem, da je tokrat imel smolo. To bi se lahko zgodilo komur koli. Škoda je takega človeka."