Gorenjski glas, 19.09.06 – Simon Šubic: V Sloveniji ponesrečencem stroškov reševanja v gorah ni potrebno plačati
Gorenjski glas, torek, 19. septembra 2006
Do kdaj brezplačno reševanje?
Ministrstvo za obrambo predlaga, da mora oseba, ki se ponesreči iz malomarnosti, plačati sorazmeren strošek intervencije gorske reševalne službe.
Kranj - V Sloveniji ponesrečencem stroškov reševanja v gorah ni potrebno plačati, na ministrstvu za obrambo pa sedaj predlagajo spremembe zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, po katerih bi morali udeleženci nesreč kriti vsaj del stroškov, ki nastanejo zaradi njihovega reševanja.
Iz nedavnega odgovora na vprašanja v zvezi z reševanjem v gorah, ki ga je Miran Bogataj, sekretar v kabinetu ministra za obrambo, poslal Planinski zvezi Slovenije (PZS), je razvidno, da trenutno stroške reševanja ponesrečenih v gorah krijejo v okviru sredstev, ki se zagotavljajo za delovanje gorske reševalne službe preko Uprave RS za zaščito in reševanje oziroma iz sredstev FIHO ter drugih virov. Ponesrečenim oziroma ogroženim se ti stroški ne zaračunavajo. Če v reševalni akciji sodelujejo policisti ali pripadniki Slovenske vojske, stroške za njihovo delovanje pokriva ministrstvo za notranje zadeve oziroma ministrstvo za obrambo. Če je v akciji uporabljen helikopter, stroške naleta pokrije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če v reševalni akciji sodeluje zdravnik oziroma če zdravnik odredi uporabo helikopterja. Delo zdravnika je v reševalnih akcijah plačano, če gre za zdravnika reševalca, ki izvaja v dogovorjenem času dežurstvo na letališču Brnik, sicer pa tudi ti reševalci delujejo kot prostovoljci. Če v reševalni akciji ne sodeluje zdravnik, stroške naleta helikopterja krije ministrstvo, ki je lastnik helikopterja, notranje ali obrambno.
"Z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je bila v letu 1994 v 118. členu uvedena možnost, da se od fizične ali pravne osebe, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost oziroma stanje, v katerem je bilo potrebno nujno ukrepanje, lahko zahteva pokritje nastalih stroškov. Od več kot 2.800 reševalnih akcij v gorah v tem obdobju se je povračilo stroškov zahtevalo v sedmih primerih. Te izterjave so se uveljavljale preko Uprave RS za zaščito in reševanje. Znan pa je tudi primer iz leta 2005, ko je Ministrstvo za notranje zadeve od dveh alpinistov uveljavljalo pokritje stroškov uporabe helikopterja na podlagi dejstev, ki jih je ugotovila policija, ki je neposredno sodelovala v reševalni akciji," so PZS pojasnili v kabinetu obrambnega ministrstva.
Na obrambnem ministrstvu so v preteklih letih poskušali z različnimi aktivnostmi spodbuditi, da bi zavarovalnice zavarovale tudi rizik, ki nastaja pri različnih dejavnostih posameznikov (v gorah, jadralni padalci, so-teskanje in podobno), vendar pri tem niso bili kaj prida uspešni. Zato so pred kratkim predlagali razširitev 118. člena, in sicer tako, "da mora fizična oseba, ki je zaradi malomarnosti, neusposobljenosti ali neustrezne opremljenosti povzročila ogroženost ali nesrečo ali stanje, zaradi katerega so nastali stroški nujnega ukrepanja, povrniti sorazmeren delež stroškov intervencije, ki jih določi vlada (tretji odstavek). V četrtem odstavku 118. člena pa je vlada pooblaščena, da določi dejavnosti, pri katerih morajo udeleženci pokriti sorazmeren delež stroškov intervencije ne glede na vzrok in odgovornost za nesrečo in pri katerih morajo biti udeleženci zavarovani za primer nesreče. Sorazmeren delež stroškov krije v teh primerih zavarovalnica oziroma udeleženec, če ni zavarovan."
Miran Šubic