Delo: ... proti davčnim blagajnam, ministrstvo predlaga rešitev
Društva in nevladne stranke poskušajo vlado prepričati, naj jih oprosti obveznega potrjevanja računov, če promet ne preseže 10.000 evrov. Ministrstvo za finance ponuja 5000 evrov.
Ljubljana – Vlada naj iz sistema davčnih blagajn izvzame društva, zavode in ustanove, pri katerih letni prihodki ne presegajo 10.000 evrov, vladi predlagajo društva iz različnih dejavnosti in nevladne organizacije, ki so se povezale, da bi lažje prepričale oblast, naj upošteva njihove predloge. Državni proračun zaradi davčnih blagajn pri tej skupini izdajateljev računov ne bo imel nobenih koristi, same pa imajo zaradi njih veliko težav. Ministrstvo za finance je včeraj v javno obravnavo izročilo porpavke pravilnika o izvajanju zakona o DDV: nepridobitnim organizacijam ob pogojih, ki jih določajo v pravilniku, ne bo treba izdajati računov, če letni znesek njihovih dobav ne bo presegel 5000 evrov.
Katera stranka bi »posvojila«njihov predlog?
Napisali so predlog o spremebah in dopolnitvah zakona, zdaj v državnem zboru iščejo stranko, ki ga bo posvojila, saj sami predloga zakona ne morejo prinesti v parlament in izročiti v zakonodajni postopek. Ne vedo še, katera stranka jim bo pomagala. »Združena lista in Desus sta pokazala razumevanje, tudi v Združeni levici, je povedal podpredsednik Zvezde društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik. »Še največ pomislekov so imeli v vladni stranki SMC, njihov glavni argument pa je, da v zakonu o davčnem potrjevanju računov ne sme biti izjem. Slovenski zakoni so polni izjem, ravno pri tem pa jih ne sme biti,« je največji vladni stranki očital podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Sodržnik. Po njegovem mnenju bi s spremembo zakona pomagali okoli 17.000 društvom, ki morda ne bodo preživela, če jih bodo obremenjevali postopki za potrjevanje računov.
»Majhna društva bodo propadla, če ne bomo ukrepali,« je poudaril Janez Sušnik, ki je posebej opozoril na upokojenska društva. »Večina visokogorskih koč stoji na območjih, kjer ni internetnega signala. Drugače pa so se pretekla leta opremile z registrskimi blagajnami, ki so izpolnjevale vse zakonske zahteve, zdaj pa jih lahko postavijo v kot,« je o težavah planinskih koč povedal generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.
»Pri društvih, zavodih in ustanovah (gre za pravne osebe, ki niso ustanovljene zaradi pridobivanja dobička, morebitno ustvarjenega presežka pa ne smejo deliti, temveč ga morajo porabiti za izvajanje ali razvoj svoje osnovne dejavnosti) namreč v primerih, ko njihovi letni dohodki ne presegajo niti 10.000 evrov, obveznost davčnega potrjevanja računov ni smiselna oziroma sorazmerna. Predlog je tudi mednarodnopravno primerljiv,« je na skupni novinarski konferenci več društev povedal direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici.
Prevladujejo majhna društva z malo prometa
Vlada je z zakonom o davčnem potrjevanju računov hotela doseči predvsem, da bo v njem čim manj izjem, zato so v sistem davčnih blagajn vključili tudi vse nevladne organizacije, ne glede na višino njihovih prihodkov ali katero koli drugo njihovo značilnost, opozarjajo pobudniki sprememb in dopolnitev zakona: »Po podatkih Ajpesa je bilo v Sloveniji leta 2014 več kot 14.100 društev in drugih nevladnih organizacij z manj kot 5000 evri letnih prihodkov, še dodatnih 3200 pa z manj kot 10.000 evrov. Gre večinoma za manjša lokalna društva upokojencev, vaška kulturna, športna, turistična, čebelarska, ribiška društva ...«
Ta društva delujejo na področjih, ki niso komercialno zanimiva, poudarjajo predlagatelji popravkov v zakonu, njihov cilj pa je v prvi vrsti druženje in popestritev ter dvig kakovosti lokalnega okolja. Tržne dejavnosti praviloma ne opravljajo ali pa v zelo majhnem obsegu, saj gre že po zakonu za nepridobitne pravne osebe, ki lahko s pridobitno dejavnost opravljajo samo dopolnilno, pa še takrat mora biti povezana z nepridobitnim namenom njihove ustanovitve.
»Večina pa jih pozna članarino, ki jo ponavadi zbirajo gotovinsko in za katero − ali vsaj njen del − morajo od 2. januarja 2016 svojim članom izdati davčno potrjen račun, saj jim v zameno zanjo ponavadi ponudijo kakšno delavnico ali izlet. Gre za društva, v katerih je delo opravljeno brezplačno, saj gre že tradicionalno za prostovoljske organizacije, katerih nizki dohodki tudi sicer ne omogočajo zaposlitev. Praviloma zato pri njih ni niti DDV, niti dohodnine niti davka od dohodkov pravnih oseb, niti nobenih drugih dajatev ali prispevkov. Kar zberejo iz občinskih dotacij in članarin, porabijo za materialne stroške.
Od obveznega davčnega potrjevanja računov pri malih lokalnih društvih oziroma nevladnih organizacijah država torej ne more pričakovati več dajatev, poudarjajo v teh ustanovah: »Tudi sicer ne gre za področje, kjer bi cvetela siva ekonomija ali davčne goljufije, saj je komercialno zelo neperspektivno in ga ravno zato pokrivajo prostovoljska, ljubiteljska društva, ne pa gospodarske družbe.«