Janez Pikon: Župnik na Bohinjski Bistrici in načelnik kmetijske družbe. Dober mož se ne more lepše pohvaliti, nego če ljudje o njem dobro govoré (Katon). 
Župnik Janez Mesar je bil rojen na Jesenicah, 12. junija 1832 na Bohinjski Bistrici je bil v času od 4. oktobra 1855 do 11. februarja 1894. V Bohinju velja za očeta umnega sirarstva po švicarskem vzoru. Napis pod njegovim kipom v cerkvi: Z besedami kazal v nebesa si pot, to cerkev si zgradil, da k Bogu nas vabi; delil nam stotero telesnih dobrot - nikdar ta hvaležni Bohinjec ne zabi. Hudi časi so prišli za kmeta; reve in nadloge ga tarejo od vseh strani. Slovenskemu kmetu ne smemo očitati, da si je slabo stanje svoje vse le sam zakrivil; krive so največ razmere in pa pomanjkanje požrtvovalnih in domoljubnih mož, kateri bi povsod in vsegdar o pravem času probujali narod naš ne le do narodne zavesti, ampak tudi k kmetijskemu napredku, ki je izvir blagostanju in najtrdnejša podloga narodovemu obstanku.
Med malo število onih slovenskih mož, ki so v tem smislu delovali z najboljšim uspehom, moramo šteti župnika na Bohinjski Bistrici, gospoda Janeza Mesarja, čigar podobo priobčujemo danes na čelu našega lista. Kar je gospod župnik storil Bohinjski dolini na korist in v čast vse dežele, to spričuje jasno, kaj more napraviti mož prave omike in jeklenega značaja.
Odprl je, dobro vedoč, da z zastarelim gospodarstvenim načinom ni moči dalje gospodariti, Bohinjcem nove vire dohodkov. Bohinjci so se udali neumornemu in prepričevalnemu delovanju učitelja svojega, in danes stoje vzlic žalostnemu položaju kmetijstva sploh na trdnih nogah, kajti njih dohodki so se zadnji dve desetletji več kot podvojili.
Nam ni namen, z mnogimi besedami gospodu župniku peti hvalo, kajti človeka ne časte besede, ampak njegova dejanja sama. Pričujoče vrste naj le nekoliko priznajo neprecenjene zasluge gospoda župnika za kmetijstvo ter stavijo njegovo delovanje drugim v vzgled in spodbujo.
Gospod župnik Mesar je načelnik podružnici c. kr. kmetijske družbe na Bohinjski Bistrici, odkar je ona, t. j. od 4. januvarija 1871. leta. Uže popreje, zlasti pa kar se je bila ustanovila podružnica, deloval je neumorno za kmetijski napredek v podružnici svoji t. j. v Bohinjski dolini. Poučeval je 330 povsod, koder je bilo potreba, ter pospeševal posamezne stroke kmetijske. Z njegovim sodelovanjem povzdignilo se je v Bohinjski dolini lanarstvo, sadjarstvo, živinarstvo in mlekarstvo. Ne mislimo uspehov župnikovega delovanja podrobno opisavati, ampak samo uspeh, ki ga je imel s sirarstvom, hočemo z jasno in glasno govorečimi številkami označiti.
Leta 1872 pričel je gospod župnik Mesar truditi se in delati, da bi po zadrugah uvedli umno sirarstvo po Bohinjskih planinah, in danes je uže 9 sirarirskih zadrug. Vsi mlekarski izdelki cele doline in za celo leto niso bili pred letom 1875. štiri tisoč goldinarjev vred ni, danes pa u tržijo Bohinjci samo za sir, ki ga naredijo od aprila do konca septembra, nad 21,000 gol dinarjev. In to je v dveh farah, ki ne štejeta niti 4000 duš! Uspeh je uže sam na sebi velikanski. Kdor pa pozna našega nad vse poštenega, a zelo konservativnega Bohinjca; kdor ve, koliko da je gospod župnik uže prebil v življenju svojem; kdor ve, kako težko mu je vsled slabo ozdravljene plučnice z bolnimi prsimi po slabih in strmih potih laziti na Triglavske planine in tam učiti in svetovati: tist ne bode zaslug gospoda župnika Mesarja le cenil, ampak tudi čudil in divil se jim bode.
Gospod župnik Mesar bil je rojen 12. junija 1832 leta na Jesenicah na Gorenjskem. Gimnazijo je dovršil leta 1851 v Ljubljani. Za gimnazijskih študij obolel je hudo za plačnico, od katere še sedaj čuti nasledke, ker niso prav zdravili bolezni. Leta 1855 dovršil je z najboljšim uspehom bogoslovske študije ter nastopil 4. oktobra leta 1855 prvo službo kot kaplan na Bohinjski Bistrici. Jeseni leta 1859 šel je za kateheta v Radovljico, kjer je ostal do adventa leta 1861. V tem času imenovan je bil namreč za župnika na Bohinjski Beli. V novembru leta 1863 prevzel je pa bistriško župovino, katero še sedaj oskrbuje. V avgustu leta 1873 napotil se je gospod župnik Mesar na Predarlsko in v Švico, da si je tam temeljito ogledal sirarske naprave in zadruge.
Ne le da je imel gospod župnik s smrtjo najbližnjejših sorodnikov svojih obilo skrbi in žalosti, zbolel je leta 1864 tako hudo za vročinsko boleznijo, da je ležal od maja do avgusta meseca največ nezavesten. Komaj je pa nekoliko okreval, uže zboli sestra njegova, katera mu je bila ob bolezni stregla, tudi za isto boleznijo. Na srečo je kmalu ozdravela. Leta 1870 zlomil si je gospod župnik roko, katero so mu po hudih bolečinah šele čez leto dni ozdravili. Te nesreče in še druge hujše, ki so ga že potem zadevale, pa niso upognile železne volje vzornemu možu. Vzlic vsem tem nezgodam je skoraj na novo zidal župniško hišo in pristojna gospodarska poslopja ter si postavil najlepši sporninik z zgradbo nove prekrasne in velike cerkve na Bohinjski Bistrici.
Gospod župnik pa poleg vseh svojih uspehov ne misli še rok križem držati, ampak dela neprestano za napredek župljanov svojih. V torek 18. t. m. bode na Bohinjski Bistrici živinska razstava, ki je zopet delo njegove podjetnosti.
Opisovati ga kot duhovnega pastirja ni naša naloga, a gotovo je vzoren delavec v vinogradu Gospodovem, kajti Bog ga je obilno poplačal s tem, da mu je dal učakati uspehov njegovega pravega krščanskega in človekoljubnega delovanja in premil gospod knez in škof imenoval si ga je za duhovnega sovetnika.
Bodi gospod župnik Mesar vzor našim razumnikom, kako jim je delovati za narod naš. Bohinjci pa bodite hvaležni njemu, ki vam ni samo učitelj in vodnik v verskih rečeh, ampak vaš pravi oče!
Vir: Novice, gospodarske, obrtne in národne, v Ljubljani 19. oktobra 1887
Janez Pikon