Radio Krka: V Sloveniji je 176 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega je 161 takih, ki se oskrbujejo in potrebujejo določeno ekološko sanacijo.
V Sloveniji je 176 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega je 161 takih, ki se oskrbujejo in potrebujejo določeno ekološko sanacijo. Planinska društva se trudijo za ureditev malih čistilnih naprav, težave pa so v pridobivanju potrebne dokumentacije in sredstev. Planinska zveza Slovenije jim je na pomoč priskočila s posebno svetovalno pisarno.
Že vrsto let poteka ekološka sanacija planinskih koč, trenutno je okoli 35 koč že opremljenih z malo čistilno napravo, nekatere druge koče pa so se priključile na javno komunalno omrežje. 52 planinskih postojank leži na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) in morajo biti do leta 2015 opremljene s čistilnimi napravami. "Zato se nam obeta sezona gradenj," meni predsednik Planinskega društva Jesenice Branko Bergant.
Planinsko društvo Jesenice, ki skrbi za štiri koče in eno zavetišče, se je lani pričelo pripravljati na izgradnjo čistilne naprave v koči pri izviru reke Soče v Trenti, ki jo bodo postavili oktobra letos. Poleg tega začenjajo tudi s pripravo dokumentacije za gradnjo čistilnih naprav v Tičarjevem domu in v Erjavčevi koči na Vršiču. V roku treh let bodo vse tri postojanke opremili s čistilno napravo in se potegovali za naziv okolju prijazne koče, nato pa jih čaka še sanacija koče na Golici.
"Razvoj gre v ekološki smeri dalje," je pojasnil Bergant. "Zavedamo se, da je čistoča postojank in gorskega okolja zelo pomembna, zato je izgradnja čistilnih naprav ena prioritetnih nalog," je dodal vodja odbora za gradnjo pri Planinskem društvu Jesenice Janko Rabič. Čistilne naprave igrajo veliko vlogo pri ohranjanju okolja, čeprav že sedaj oskrbniki koč redno pregledujejo greznico, a problem nastane ob velikem deževju, ko odplake nekontrolirano odtekajo.
Tri postojanke jeseniškega planinskega društva ležijo v zaščitenem območju TNP, zato zanje veljajo posebna pravila tudi kar se tiče čistilnih naprav. "Tu smo naleteli na nekaj težav glede kapacitete oziroma velikosti čistilne naprave," je pojasnil Rabič. Potrebno je bilo ugotoviti, kakšne so količine odpadkov, ki jih bo naprava čistila. Po pogovoru s strokovnjaki so našli skupen jezik, o čemer priča tudi pridobitev vseh potrebnih dovoljenj.
Izgradnja čistilnih naprav je za planinsko društvo velik finančni zalogaj, saj vsaka čistilna naprava stane od 25.000 do 35.000 evrov, poleg tega pa je v njeno postavitev vključenega veliko prostovoljnega dela. Denar za investicije v jeseniškem društvu zbirajo predvsem z obratovanjem postojank, v prihodnje pa več pomoči pričakujejo od svetovalne pisarne, ki jo je prav za področje izgradnje čistilnih naprav ustanovila Planinska zveza Slovenije (PZS).
"Čistilne naprave terjajo znatna finančna sredstva, pri čemer so žal upravljavci koč in planinska društva večinoma prepuščena sama sebi, zato smo v zadnjih letih v PZS aktivno pristopili k tem problemom in društvom pomagamo pri iskanju potrebnih finančnih sredstev ter jim v svetovalni pisarni nudimo brezplačno svetovanje," je za STA pojasnil predsednik PZS Bojan Rotovnik.
Ob pomoči PZS društva lažje kandidirajo za sredstva na različnih razpisih, pogrešajo pa sistemski vir financiranja. Nekdaj je obstajal sklad za visokogorske postojanke, danes pa sistemskega vira za financiranje nujno potrebnih investicij ni.
"Zato čakamo na različne razpise in lani smo po dolgih letih znova imeli razpis ministrstva za gospodarstvo za sredstva iz strukturnih skladov," je poudaril predsednik Planinskega društva Dovje-Mojstrana Miro Eržen, ki je za financiranje male čistilne naprave v Vratih leta 2005 izkoristil sredstva iz programa Interreg.
Kot je pojasnil Eržen, planinske koče večinoma pokrivajo le svoje tekoče obratovalne stroške, za večje investicije in posodobitve pa potrebujejo kakšen dodaten vir. Pri tem je težava tudi v tem, da planinske koče po svojem statusu nihajo med športnimi in turističnimi objekti, za oboje pa obstajajo različni kriteriji za pridobitev sofinanciranja.
Ekološka sanacija sicer ne pomeni le gradnje čistilnih naprav v kočah, temveč tudi nameščanje sistemov za pridobivanje obnovljivih virov energije, kot sta sončna in vetrna energija. "S tem zmanjšujemo uporabo starih dizel agregatov. Popolnoma odpovedati se jim žal še ne moremo, z napredkom tehnologij pa računamo, da bomo lahko razbremenili gorsko okolje hrupa in plinov iz motečih dizel agregatov," je dejal Rotovnik.
Spomnil je tudi na projekt, s katerim želijo planinske koče, kjer je to možno, oskrbovali s konji, kar bi prav tako razbremenilo gorsko naravo. Prvi primer dobre prakse na tem področju je delno oskrbovanje koče pri Triglavskih jezerih, Roblekovega doma na Begunjščici in Gomiščkovega zavetišča na Krnu. PZS tudi upravljavce drugih planinskih koč spodbuja k oskrbovanju koč s konji, hkrati pa skuša spodbuditi tudi lokalno prebivalstvo, da bi nudilo tovrstne storitve.