PD Grosuplje - Franc Štibernik: V soboto, 10. novembra, se je kljub slabi vremenski napovedi petnajst članov našega društva odločilo, da se podajo na že 15. Pohod spominov
Ob pol štirih zjutraj smo nadaljevali z dremuckanjem v prijetno toplem mini avtobusu, ki nas je peljal na izhodišče nad vasjo Krn nad Kobaridom.
Na startu pohoda pod planino Kuhinja so nas z vzhoda že pozdravljali sončni žarki izpod oblačnega pokrova. Nad dolino Soče pa so meglice dale slutiti, da se vremenarji niso zmotili v napovedi.
Ob vzponu proti zavetišču na Krnu so se nam vrhovi še prijazno nasmihali, iz doline pa so nam sledile meglice, ki so nas dohitele na vrhu Krna, na katerem so ležali ostanki zadnjega sneženja.
Med našim okrepčilom v zavetišču, je zunaj pričelo rositi, kamni pa so pričeli dobivati ledeno preobleko, tako da smo jo hitro - a previdno! - pobrali proti Škrbini. Spust z nje je zahteval dobro mero previdnosti in uporabo cepina za pripravo varnih stopinj za tiste, ki so bili brez derez.
Nadaljevanje proti Krnskemu jezeru je bilo lažje a nagrade v lepih razgledih nismo bili deležni.
Ulovili smo tudi spominsko proslavo ob jezeru na kateri se je letos zbralo precej manj pohodnikov, kot prejšnja leta. Prisluhnili smo pozdravnemu nagovoru ministra za obrambo, ki se je zahvalil organizatorjem, lokalni skupnosti, kobariškemu muzeju, fundaciji Pot miru in vsem ostalim, ki skrbijo, da spomin in opomin na krutost vojn živi naprej, ter da se je potrebno in vredno boriti za mir. »Šele naša borba tako partizanska, kot tista osamosvojitvena leta 1991, je bila tista v kateri smo se Slovenci borili za našo domovino in za naš narod. Zato se mi zdi prav, da se ob takih trenutkih zavemo tega pomembnega dejstva, da imamo svojo državo.« je dejal minister Hojs in zaključil je z mislijo: »Vojna je nekaj kar se ne izplača zato delajmo, da bomo mi, naši otroci, in vnuki vedno živeli v miru. Zato pa je potrebno, ne samo spomin in ne samo opomin ampak dejanja, povezovanje in zato je potrebno da stopimo skupaj«.
Prisluhnili smo še lepemu kulturnemu programu na obali jezera, ki je bilo krepko višje kot običajno in potem pohiteli v dolino kjer nas je že čakal avtobus in suha oblačila. Malo slabe volje je bilo le nad počasnostjo postrežbe v Planinskem domu v Lepeni, vendar smo tega že vajeni.
Sam sem čutil da zagnanost organizatorja za to prireditev ugaša, saj je bilo zelo malo informacij o pohodu, predvsem pa sem pogrešal vodstvo PSZ, ki temu dogodku ne posveča posebne pozornosti, čeprav smo njeni člani vzeli prireditev za svojo, se je radi udeležujemo in bomo tudi v prihodnje Krnsko pogorje obiskovali v spominskih novembrskih dneh.
Bilo je lepo doživetje, še posebno za tiste, ki so takšne razmere v gorah doživeli prvič.
Franc Štibernik