Večer, Okolje in družba - Marjeta Keršič Svetel: Že stari Grki so poznali reklo, da je gibanje življenje.
Človek za kakovostno življenje potrebuje gibanje. Večina zdravstvenih problemov sodobne zahodne civilizacije izvira iz pomanjkanja telesne dejavnosti. Ne gre le za telesne, ampak tudi za psihološke posledice. Človeško bitje ne potrebuje samo telesne, ampak tudi duševno dejavnost, da ostane zdravo in da živi kakovostno življenje. Kdaj že je psiholog Maslow opredelil svojo znano piramido človekovih potreb - od tistih osnovnih, kot so potešitev žeje in lakote, spanje in varnost, potreba po sprejetosti in ljubezni, pa do tistih z vrha piramide, kamor sodi na primer pozitivna samopodoba (učenje, razumevanje sveta, sebe in drugih, spoštovanje in podobne, zelo človeške zadeve), pa tudi estetske potrebe, ustvarjalnost in samouresničitev! Razgibavanje mišic za kakovostno življenje človeškega bitja ni dovolj - posvečati se je treba tudi duševnim in duhovnim potrebam, če hočemo biti srečni.
Eden zanimivih pojavov tako imenovane zahodne razvite, hiperurbanizirane družbe je tudi pojav fitnes centrov. Da bi zadostili potrebi po telesni dejavnosti - večinoma iz nečimrnosti oziroma želje po "fit" telesu, ki naj bi ustrezalo lepotnemu idealu z naslovnic - tisoči cele ure tečejo na tekočem traku, se potijo na različnih orodjih, steperjih in sobnih kolesih vseh vrst. Bolje to kot nič. Vsekakor! In treba je priznati, da je taka vadba pod strokovnim vodstvom, ki omogoča urjenje točno določenih mišičnih skupin, lahko odlična terapija za številne težave sodobnega meščana, ki preveč (in še narobe) sedi in živi pod stalnim stresom. Mnogi si pri tem nataknejo slušalke, poslušajo svojo najljubšo glasbo in v njenem ritmu z zaprtimi očmi sopihajo na telovadnih pripomočkih fitnes studiev. Da bi meščanom omogočili vsaj minimum duševne paše ob takem početju, so se v mestih zadnje čase začeli pojavljati fitnesi na prostem - v nekakšnem večjem vrtu in v mestnih parkih. Dobrodošla izboljšava za uboge meščane, ki v marsikaterem velikem mestu ne vidijo drugega kot beton in notranje prostore pisarn - pa še kakšno podzemsko železnico in nič drugega.
Prejšnji teden sem naletela na zelo zanimiv fitnes. Naprave za hojo na mestu in drugo vadbo take sorte stojijo na razgledni terasi nad Bohinjskim jezerom. Živobarvna orodja fitnesa na prostem nosijo napis "Fun on sun". Hec na soncu. S pogledom na Bohinjsko jezero, Vogel, Rodico ... in neštete možnosti izjemne narave tam okoli. Pa na vaške kolovoze in Staro Fužino, obalo Bohinjskega jezera, gozdove in travnike. Si predstavljate: držite se za ročaje naprave, stopate na mestu do onemoglosti in uživate v dejstvu, da vam ni treba hoditi po kakšni od neskončnega števila planinskih poti v neposredni bližini, ki jih imate pred nosom. To je razvoj!
Na spletni strani krajevne skupnosti Stara Fužina je izčrpno pojasnjeno, da je fitnes na prostem uredilo njihovo športno društvo ob podpori vseh krajanov. In da je to velika pridobitev, ki pomeni pomemben prispevek h kakovosti življenja domačinov. Zraven lahko vidite fotografije, na katerih dva nasmejana mlada starša svoje dete navajata na telovadbo na eni od vadbenih naprav kričečih barv. In da je skupek naprav za urjenje mišic na robu Stare Fužine izjemno pomemben prispevek k turistični ponudbi celega Bohinja.
Raziskovanje odnosa med človekom in pokrajino, kjer človek živi, je predmet zelo intenzivnega znanstvenega proučevanja zadnjih desetletij. Kajti pokazalo se je, da je zadovoljevanje človekovih potreb z vrha piramide - samopodobe, ustvarjalnosti, estetskega doživljanja in potrebe po kreativnosti - precej odvisno od okolja in človekovega odnosa do njega. In v teh odnosih igra veliko, celo izjemno pomembno vlogo odnos do narave in krajine.
"Pokrajina, ki jo doživljamo, in način, kako jo doživljamo, je okvir naše identitete. Identiteta prebivalcev se v pokrajini manifestira preko fizično izraženih simbolov: stavb, spomenikov, obdelovalnih površin, živih mej, javnih površin, vodnjakov, kažipotov ... Ti simboli služijo stalnemu utrjevanju in reproduciranju kulturnih prvin, norm, vrednot in pomenov večinskega prebivalstva. Vsaka družba konstituira take simbole, s katerimi manifestira svoje predstave o sebi in svetu," je zapisal Daniel Knudsen, svetovno znani strokovnjak za vprašanja odnosa človeka, krajine in turizma. Hote ali nehote z vsem, kar umeščamo v krajino, na ves glas sporočamo sebi in svetu, kdo smo in kaj si mislimo o sebi in svojem okolju. In kaj si mislimo? Da je največ, kar lahko v Bohinju na robu Stare Fužine storiš zase, stopanje na mestu ... in "hec na soncu".
Marjeta Keršič Svetel