Bodi eko: Naša dežela je zelo pestra in raznolika.
Čeprav večino države pokrivajo gozdovi in se s tem lahko ponašamo pred ostalimi državami, pa je Slovenija še vedno dežela kamna. Po vsej deželi imamo namreč ogromno raznolikih kamnin in gorskih verig. Tudi gore, ki se ponašajo s sivimi in belimi odtenki barv, ki jih dopolnjuje neskončna modrina neba, so zanimive in bogate z življenjem.
Res je, sedaj je tudi v gorah nastopila pomlad, medtem ko je naše gozdove obiskala že nekoliko prej. Zdaj tudi v gorah visoko v stenah in skalovju kar mrgoli življenja. Če imamo srečo, lahko v gorah opazimo tudi gamsa, elegantno žival, ki z dvignjeno glavo neutrudno lahkotno premaguje gorske višave.
Opis
Gamsi so elegantne živali, ki zrastejo v višino do 75 centimetrov, prištevamo pa jih med votloroge. Odrasel gams lahko tehta od 25 do 30 kilogramov. Gamsova dlaka je umazano rjava do siva, v času zime pa dobijo daljšo dlako, zaradi česar so videti bolj robustni in čokati. Preko oči pa do gobca ima gams temno progo, ki jo nekateri imenujejo vajeti, notranja stran uhljev pa je bele barve. Gamsovi rogovi so temno smolnate barve, na koncu so zakrivljeni nazaj, imenujemo pa jih roglji. Zanimivo je, da imajo rogove tako samci kot samice. Samčevi rogovi so debelejši in proti vrhu bolj kavljasti.
Gamsove življenjske navade
Znano je, da so gamsi v poletnem času aktivni zjutraj in zvečer. V zimskem času pa nimajo določenega ritma aktivnosti. Gamsi živijo v skupnostih, ki jim pravimo tropi. Največje trope tvorijo koze s kozlički. Spolno dozoreli samci pa se držijo raje zase. Kozli pristopijo k samicam v času prska, kot strokovno imenujemo parjenje. Prsk poteka od novembra do decembra. Samica gamsa je breja od 25 do 27 tednov. V mesecu maju nastopi čas pokota. Samica najpogosteje skoti enega mladiča, redko dva ali tri. Mladiči po treh urah že stojijo na svojih nogah. Samice mladiče dojijo do konca koledarskega leta. Sicer samice gamsov spolno dozorijo pri treh letih, samci pa pri štirih letih. Povprečna življenjska doba gamsa je do 24 let. Samice živijo dlje kot samci.
Gamsova naravna sovražnika sta ris in volk, mladičkom pa so nevarni tudi planinski orli. Največjo nevarnost za gamsa pa predstavljata padec preko stene in plaz. Leta 1909 je na primer plaz pokončal kar 400 gamsov. Isti plaz je odnesel tudi Aljažev dom. Nevarnost za gamse predstavljajo tudi različni zajedavci. Gamsi se večinoma pasejo, pozimi pa tudi objedajo.
Razširjenost gamsa
V svetu je gams razširjen na gorskih območjih severozahodne Španije, Pirenejev, Alp, Apeninov, Tater, Jure, Karpatov, balkanskih gora in male Azije. Človek ga je naselil tudi v Švico, na Novo Zelandijo ter na Češko.
V Sloveniji je gams razširjen v visokogorju Alp, pa tudi na Pohorju. Kakšne izolirane populacije se pojavijo tudi ob Kolpi in Iški, v Zasavju in na Šmarni gori. V Dinarskem gorstvu pa je gams bil bolj ali manj iztrebljen, vendar se je pozneje tja naselil po naravni poti. Lovci so gamsa naselili tudi na Snežnik, v Kamniško Bistrico in Oslico ter nad Kolpo.
Gamsov življenjski prostor
Gamsi se zadržujejo na odprtih skalnih predelih nad gozdno mejo. Poleti se zadržujejo nad gozdno mejo, pozimi pa se spustijo pod njo. V zadnjem stoletju so gamsi naselili tudi pas gozdov v sredogorju. To bi lahko pripisali globalnemu iztrebljanju plenilcev, predvsem volka.