Večer, Koroška - Jasmina Detela: Čezmejni slovensko-avstrijski Geopark Karavanke-Karawanken so v četrtek sprejeli v mrežo evropskih in svetovnih geoparkov pod okriljem Unesca.
Kot je pojasnil dr. Marko Komac, direktor Geološkega zavoda Slovenije, je bil to najpomembnejši cilj projekta Geopark, ki poteka v okviru operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013 in traja do konca letošnjega poletja.
Z vpisom v Unescovo mrežo geoparkov ima naš geopark večjo možnost za razvoj in bistveno večje možnosti za uspešno pridobivanje sredstev v novem programskem obdobju za nadaljnje delo. Vpis v evropsko in globalno mrežo geoparkov je dokončen.
Unescova komisija je geopark obiskala junija lani in dodala priporočila za večjo prepoznavnost geoparka z označitvami. Priporočila je še dodatne geološke interpretacije ter vizijo dolgoročnega razvoja in organiziranosti geoparka. Vse te zahteve so partnerji pri projektu (Podzemlje Pece, Obirske jame, občine Črna, Mežica, Prevalje, Ravne, Dravograd, Pliberk, Suha, Bistrica pri Pliberku, Globasnica, Galicija, Žitara vas, Železna Kapla in Sele, Zavod RS za varstvo narave, Regionalna razvojna agencija za Koroško, Lokalna akcijska skupina Spodnja Koroška in Koroški pokrajinski muzej) ob močni podpori Slovenske nacionalne komisije za Unesco, Geološkega zavoda Slovenije, Univerze v Ljubljani, inštituta Joanneum Research, urada deželne vlade Koroške, turistične regije Klopinjsko jezero in Geoparka Karnijske Alpe tudi izpolnili. Postavili in opremili so interpretacijske točke na Smrekovcu, gori Svete Heme, v Topli in na Selah. Pripravili so tudi številne izobraževalne delavnice in predavanja, se predstavili z novo turistično ponudbo ter se organizirali kot čezmejna delovna skupnost Geopark Karavanke-Karawanken.
Kot poudarjajo pri Zavodu RS za varstvo narave, so s sprejemom v mrežo pridobili svež veter v svoja jadra. Trudijo se z iskanjem novih razvojnih možnosti, saj je geologija na prvi pogled manj prioritetna veda, vse prevečkrat se zdi preveč strokovna in zahtevna, a je cilj vseh dobro delujočih geoparkov ravno to, da povežejo različne vsebinske deležnike, kjer geologija postane igra in na kar se z lahkoto naveže mnogo zgodb, od trajnostnega razvoja, posebnih rastlinskih in živalskih vrst, etnoloških in kulturnih posebnosti pa do inovativnih turističnih ponudb.
Jasmina Detela