Večer, priloga Bonbon, Zvezdana Bercko: Veliko ljudi je še vedno prepričanih, da se prehladimo zaradi mraza in da je zato v jesenskih in zimskih dneh bolje ostajati doma na toplem.
A nič ne bi moglo biti dlje od resnice.
Res je sicer, da se najpogostejši virusi prehlada hitreje razmnožujejo ob višji zračni vlagi, to pa je običajno jeseni in pozimi. Res je tudi, da tako hladno vreme kot zrak v ogrevanih prostorih in velika nihanja med zunanjimi in notranjimi temperaturami izsušujejo sluznico dihalnih poti, zato postane manj odporna proti infekcijam. Glavni vzrok, da se okužimo, je torej padec odpornosti ob prisotnosti virusov v okolju. V obeh primerih lahko sami storimo marsikaj - tako za dvig odpornosti organizma kot za preprečitev stika z virusi prehlada in gripe.
Poskrbimo za dvig odpornosti
Pogost vzrok oslabljenega imunskega sistema je manj zdrav način življenja: premalo zaužitega svežega sadja in zelenjave ter premalo gibanja na svežem zraku. Zato strokovnjaki svetujejo, da uživamo čim več sezonskega sadja in zelenjave, ki vsebujeta vitamina C, E in betakaroten, ter pomembne minerale, kot so cink, kalcij in magnezij. Tudi v hladnejših dneh moramo uživati dovolj tekočine, zlasti vode, sadnih sokov in čajev z limono. Izogibajmo se škodljivim razvadam, kot sta kajenje in pretirano uživanje alkohola.
Pomemben dejavnik slabitve imunskega sistema je tudi stres. Ker se mu v današnjem tempu življenja ni mogoče povsem izogniti, strokovnjaki svetujejo, da se ga naučimo obvladati. Raziskave so pokazale, da čustva, tako negativna kot pozitivna, v našem organizmu sprožijo biokemične procese, ki vplivajo na število belih krvnih telesc. Tako žalost, občutek nemoči ali kronični stres znatno oslabijo imunost, pozitivna čustva pa delujejo v nasprotno smer in odpornost krepijo. Občutek, da so zadovoljni, veseli in srečni ljudje redkeje bolni, torej ne vara.
Gibanje na prostem je eno najboljših "zdravil" tako za dvig odpornosti organizma kot v boju proti stresu, depresiji in slabi volji. Raziskave so pokazale, da že 30 minut gibanja na svežem zraku občutno poveča število obrambnih celic imunskega sistema. Te med vadbo tudi hitreje krožijo po organizmu in imajo večjo sposobnost uničevanja virusov in bakterij, ta povečana aktivnost imunskega sistema pa se ohrani še nekaj ur po končani vadbi.
Za vadbo na prostem ni alternative
Res je, da je v mrzlih in mokrih dneh težko zapustiti toplo zavetje doma, a za vadbo na prostem ni nobene alternative. Vadba v zaprtih prostorih organizmu ne prinaša toliko koristi, čeprav je seveda bolje to kot nič. Vadbo v dvoranah lahko primerjamo z uživanjem vitaminskih tablet: vsebujejo sicer vse potrebne vitamine, vendar jih ni mogoče primerjati s koristmi svežega sadja. In sveže sadje je v našem primeru gibanje na prostem. Med aktivnostmi na svežem zraku je naše telo izpostavljeno različnim vplivom in izzivom, tako raznolikih razmer pa ni mogoče zagotoviti v nobeni dvorani. Pri teku v naravi se na primer zaradi neravnih površin aktivirajo številne skupine mišic, kar se pri teku na traku ne bo zgodilo. Prav tako hladen zrak spodbuja krvni obtok in postopno krepi vse telo, tudi dihalne poti, naravna svetloba pa pozitivno vpliva na človekovo počutje. Gibanje in šport naj postanejo vsakodnevna rutina. To je lažje doseči, če si za vadbo določimo redne termine in se jih držimo, tako vadba postane sestavni del našega življenja. Če z redno telesno aktivnostjo šele začenjate, si ne postavljajte preveč ambicioznih ciljev. Ti ne motivirajo, prej prestrašijo. Raje začnite s skromnejšimi cilji, ki ste jih sposobni doseči, in si nato zastavljajte vedno višje. Motivacijo zvišuje tudi vadba v skupini. Ne samo zato, ker ne vadimo sami, temveč tudi zato, ker je trening težje odpovedati več ljudem kot le sebi. Strokovnjaki tudi svetujejo, da razvijemo strategije, s katerimi bomo obvladali okoliščine, ki bi nas lahko odvrnile od vadbe. Če je vreme res tako slabo, da gibanje na prostem ni mogoče, imejmo pripravljen alternativni načrt vadbe in ga tudi uresničimo.
Kako se pravilno oblečemo
Čeprav smo povedali, da mraz ni vzrok za prehlad, se moramo v jesenskih in zimskih dneh vendarle primerno obleči in obuti. Upoštevajmo ne samo temperaturo, temveč tudi druge okoliščine, predvsem zračno vlažnost in veter. Ob močnem vetru lahko tudi pri temperaturah nad ničlo nastanejo podhladitev in ozebline, še zlasti če se prepotimo in so naša oblačila vlažna. A hkrati se ne smemo obleči pretoplo. Pogosto namreč naredimo prav to napako in se zaradi pretoplih oblačil preveč potimo. Preverjeno pravilo pravi, da se oble- čemo toliko, da nas v prvih minutah, ko stopimo na prosto, nekoliko zebe. Takoj ko bomo začeli z vadbo, nam bo toplo.
Bolje je obleči več plasti tankih oblačil kot eno plast debelih. Če se oblečemo večslojno, bo znoj, ki nastaja pri treningu, lažje izpareval, zračna blazina med sloji pa bo telo varovala pred mrazom. Hkrati lahko eno plast oblačil slečemo, če nam bo vendarle prevroče. Za spodnjo plast izberimo funkcionalno perilo iz sodobnih materialov, ki znoj odvajajo od kože in omogočajo njegovo izparevanje. Vrhnja plast pa naj bo iz materialov, ki "dihajo", hkrati pa ne prepuščajo vlage. Tak material ima izredno drobne pore, skozi katere lahko prehajajo drobne kapljice znoja, dež, ki je v večjih kapljicah, pa ostaja na površini. Glede na temperature oblečemo vmes še plast ali dve oblačil iz flisa.
Najbolj moramo zaščititi trup, še posebej hrbet, noge so za mraz manj občutljive. Pazimo pa, da stopala ostanejo suha, kar pomeni, da izbiramo copate oziroma čevlje iz nepremočljivih materialov. V snegu in ledu pazimo tudi, da imajo dober oprijem. Ne pozabimo na rokavice in še zlasti ne na pokrivalo, saj pozimi več kot 40 odstotkov telesne toplote izgubimo preko glave. Pozimi je treba še več pozornosti kot sicer nameniti ogrevanju. Pri nižjih temperaturah mora biti to daljše, strokovnjaki priporočajo vsaj 15 do 20 minut hitre hoje, lahkotnega teka ali kolesarjenja, šele nato pričnemo načrtovano vadbo. Po vadbi ne pozabimo na raztezanje, saj s tem znatno zmanjšamo možnost poškodb in bolečin v mišicah.
Zvezdana Bercko