Janez Pikon: Izpostavljena gozdna pobočja ob vasi Koprivnik se vsa strmo dvigajo nad Savo. Prepadne Boltarje in Jazne pod Gorevcem še najbolj, kjer so Mrzli in Beli potok z Bezdeno in Koritnico vdolbli divja korita prepadnih strug s slapovi, strmo v dolino.
Razpredeni, že precej poraščeni travnati jeziki segajo visoko pod rob Jašč vrha (1044 m), najvišjega gozdnega vrha južno nad vasjo, ki se skupaj z manjšimi poraščenimi vršiči dvigajo nad strmimi Boltarji (troje brezen pod Sušico) nad prepadne Jazne do Gorevca (1014 m) na vzhodnem robu Spodnjih Gorjuš, kjer ob vhodu na Koprivnik bolj znani Vodnikov razglednik ali Gospodovc, 1017 m ob najvišjim Trdinovim vrhom (1041 m) obiskovalcu nudi prekrasen razgled po celotni bohinjski dolini in vencu gora nad jezerom. Izpostavljena gozdna pobočja ob vasi Koprivnik se vsa strmo dvigajo nad Savo. Prepadne Boltarje in Jazne pod Gorevcem še najbolj, kjer so Mrzli in Beli potok z Bezdeno in Koritnico vdolbli divja korita prepadnih strug s slapovi, strmo v dolino.
Veliko presihajoče jezero se ustvari ob večjih nalivih (najprej dvojno, kasneje se le-to združi in nastane veliko jezero, ki sega do prvih hlevov in hišic) severno pod grebenom omenjenih vršičev Za Bvatom, ki pod zemljo napajajo strugo Belega potoka na južnem pobočju strmega Jašč vrha, kjer divja struga strmih pečin Boltarje ustvarja številne slapove.
Veliko bolj razgledni predel se začenja severno nad Gorevcem. Pobočje Mladi les (Mvad les) in zahodno Na Robičo s še vedno velikim travnatim pobočjem Na Robičo, ki je nudilo lep pogled ne le na Julijske Alpe, temveč tudi na jezero, toda zaraščenost zahodnega roba travnika danes ovira pogled v dolino.
Stensko posredovanje: dne 5. julija 1822 se je skupina bohinjskih gorskih vodičev skupaj s stotnikom Antonijem von Bosiem povzpela na vrh Triglava. Zaradi deževnega vremena so vsi kasneje čim prej sestopili v dolino, razen 35 letnega Antona Korošca, domačina izpod Gorevca ob vasi Koprivnik in njegovega varovanca Antonija von Bosia, ki sta kljub neugodnim vremenskim razmeram vztrajala v visokogorju. Močno neurje v gorah je takrat povzročilo nesrečo, saj je strela ubila Antona Korošca in naslednji dan so domačini spravili truplo v dolino.
Dogodki v Bohinju: (zapisal: Gregorinov Šimn, Simon Žvan iz Bohinjske Bistrice), dne 27. 28. in 29. novembra 1923 grozne povodnji, v eni noči skopnelo 65 cm snega, vode prestopile bregove. Od Bohinja do Radovljice pobralo 7 mostov in 3 jezove.
Janez Pikon