Radio Dur - Miha Pavšek: Končno so s snegom poprhane gore zažarele v poznojesenskem soncu tudi iz doline. To nas sicer ne ogreje več kaj dosti, pa vendar velja poiskati kakšno goro in se povzpeti nanjo po njeni sončni strani. Če nas seveda med potjo kje prej ne odpihne, kot minuli konec tedna.
Gorniška popotnica
Pa smo končno dočakali tudi sonce! Seveda pa prinese novembrsko sonce brez jutranje megle s seboj tudi mraz. Lahko bi rekli, da je bila danes povsod, in ne le na izpostavljenih legah prva prava jesenska slana. Malce pozno, pa vendarle se narava vse bolj pripravlja na prihod zime oziroma prvega obilnejšega snega. Če hočemo, da ga bomo imeli dlje časa in ne le za okras morajo biti ob njegovem prihodu tla temu ustrezno pripravljena, torej primerno »ohlajena«. V višinah se je že ogrelo, zato jutri in še kakšen dan dlje po nekaterih dolinah in v večini kotlin ne bomo ušli jutranji megli. Iz četrtka na petek ali pa šele v petek čez dan pa nas bo oplazila hladna fronta in z njo nekaj malega padavin.
Za prehodom fronte se bo spet pošteno ohladilo, kot kažejo današnje vremenske karte še celo nekoliko bolj kot pred dnevi ob močnem vetru. Kakšna snežna ploha tu in tam nam ne uide, za bolj »debel« sneg pa bomo morali še malce počakati. Če do sedaj še niste pometli pred svojim pragom, pred dnevi storil to namesto vas veter. Tokrat sta ga pihnila kar oba skupaj, tako burja kakor tudi karavanški fen. In če na Primorskem ni bilo kakšnih večjih težav, izjemna je žal le območje Kobarida, kjer se je zaradi reliefa sunkovita burja prelevila v vrtinčasto, pa je bilo povsem drugače na Gorenjskem in med Postojno ter Pivko. Med »neznanimi letečimi predmeti« so bile predvsem pločevinaste strehe in tiste, na katerih je kritina z večjo specifično površino posameznega strešnika.
Ob vsakem takem dogodku se pokaže kratkoročnost naših gradbenih načrtov in neupoštevanje stavbne dediščine ter predvsem dejstvo, kako daleč smo od sožitja z naravo in značilnostmi njenega delovanja. Naši dedje in prababice so dobro vedeli, kakšna je prava kritina za hiše na vetru izpostavljenih krajih, zato so ob takih dogodkih le zamenjali kakšen strešnik ali pa popravili manjši del ostrešja. Ker nam dandanes ni mar za tovrstne ljudske modrosti se zato dogaja, da nam ponekod odnese veter skupaj s kritino še del ostrešja. Morda pa je komu od domačih in odgovornih tokrat le prepihalo tudi glavo in se bo od zadnjega vetroloma končno tudi kaj naučil. Včasih je že dovolj, da pokukaš k sosedu ali v naslednjo vas in poiščeš katero od starejših hiš s streho na čop in opečnato kritino. Starejši gospodar že ve, zakaj je ni zamenjal s »plehom«!
Konec tedna bo v vzpetem svetu suh, mrzel in vetroven, a zato tudi z nekaj več sonca. Le primerno se bo treba obleči in lahko se boste odpravili tudi kam višje vse do gozdne meje ali celo malo nad njo. Poskusite kaj novega že ta konec tedna, ko vas vabimo na Stegovnik (1692 m), po višini skromno, a izredno razgledno goro med Storžičem, grebenom Košute in Grintovci. S pomočjo markacij ga lahko naskočite iz doline Kokre (od Kanonirja), kjer stoji istoimensko, najdaljše slovensko podeželsko naselje ali pa od doma pod Storžičem, na severni strani istoimenske gore. Če pa ste ljubitelji brezpotij, boste odrinili nanj kar iz Medvodja v povirju Tržiške Bistrice ali pa od Komatevra v povirju Kokre (tu se ustavite še ob kamnolomu lehnjaka). Vsaka od različic vam nudi obilo zanimivosti, z nekaj sreče pa boste z vrha ugledali tudi večji del Julijcev in celo domovanje kralja Matjaža, torej Peco. Pa srečno pri iskanju sončnih lukenj in pravih prehodov med labirintom gozdnih cest, zato ne pozabite na »specialko«, ki pa naj bi bila tako ali tako vedno v nahrbtniku!
Gorniški pozdrav, Miha