PD Domžale in Knjižnica Domžale vabita v torek, 7. oktobra, ob 19. uri v knjižnico na Cesti talcev 4 v Domžalah. 
Vprašanja
Anže Čokl (1982) iz Ljubljane, univerzitetni diplomirani inženir strojništva (2007), posveča se sodobnim, energijsko varčnim objektom, general manager v Bohinj Park EKO Hotelu (2009) in direktor v podjetju za investicijsko svetovanje (2012). 
Pleza od leta 1998, alpinist (2000), alpinistični inštruktor (2002). V gorah tudi kolesari, turno smuča, leti z jadralnim padalom in hitro leti z vrhov (speedflying). Je ustanovitelj (2004) in predsednik Športnega društva FreeApproved. S fotografijo, filmom in besedo (bil je glavni in odgovorni urednik revije Šport) se oglaša na spletnem blogu Moje perspektive (anzecokl.com/blog/), pripravlja potopisna in motivacijska predavanja. Ukvarja se tudi z gorniško fotografijo in s snemanjem dokumentarnih in avanturističnih filmov: Lovci na pršič (2006), Kraljestvo oblakov (2006), Špaltna Ekspres (2009) ter Aurora Polaris (2012).
Po uvodni predstavitvi se bo z Anžetom pogovarjal Borut Peršolja.
Razgledi [09.1014] - Borut Peršolja: 0,2864
O vsebini pogovora lahko ugibate na podlagi postavljenih vprašanj:
Si bil v družini in v šolskem obdobju deležen kakršnekoli vzpodbude/motivacije za gorništvo? Zgolj za športno, turistično gorništvo, ali tudi za osebno, vseživljenjsko gorništvo?
Kako se je začelo tvoje plezanje? Kdo so bili tvoji plezalni učitelji? Kaj si se naučil od njih?
Usposobljenost si pridobil v planinski organizaciji, kasneje pa si ustanovil svoje društvo. Zakaj? V čem vidiš kakovost tvojega društva v primerjavi s planinskim društvom? Zakaj niste člani PZS?
Kako kot alpinist širokega razgleda gledaš na ostala planinsko društvena področja – članarino, planinske poti, koče, dejavnost mladinskega odseka? Je alpinizem življenjsko povezan in na nek način soodvisen od tega dogajanja, ali lahko živi tudi čisto svoje – pa čeprav izolirano – življenje?
Kaj je tisto, kar človeka žene, da čuti potrebo po medijskem/blogarskem izpostavljanju? Je to eminentno tudi za alpinizem? Se da uživati gore samo za dušo?
Ko govoriš/pišeš/snemaš o hoji/plezanju, o čem sporočaš? Kako hoja/plezanje bistri glavo? Je (lepa) pokrajina zgolj kulisa, ozadje ali doživetje samo?
Kot alpinist, človek naveze, odlično poznaš brezbesedno komunikacijo dveh, ki sta prežeta s čistim naporom in si samo s pogledom sporočata, kako srečna sta. Lahko fotografija (ki »pove več kot sto besed«) res v celoti zamenja besedo?
Nekaj tehničnih stvari: je tvoja pot v hribe skrbno načrtovana, pospremljena z zemljevidi, vodniki, domačijskimi informacijami? Je zate vrh pomemben? Kako ga doživljaš?
Kdaj si začel pisati blog? Kako gledaš na poobjave na spletni strani Gore in ljudje? Si kdaj razmišljal, da bi prenehal objavljati?
Kako se je razpletlo bivakiranje na Rjavini?
Si izjemno širok in ustvarjalen avtor. Ob obsežnih opusih človek razmišlja tudi o razmerju med kvantiteto in kvaliteto oziroma o tem, da ima vsak avtor svojo mero. Kakšna je tvoja mera ustvarjalnega plezanja?
Štirje srčni možje naj bi prvi stopili na vrh Triglava leta 1778. Verjameš v to, da prej ni bilo nikogar gor? So se motivi za obiskovanje gora v dveh stoletjih in pol res tako spremenili?
Kako gledaš na turističen razvoj Bohinja? Kje vidiš prednosti in slabosti smučišča 2864? Študija OECD (Abegg, B. et al. (2007): Climate Change in the European Alps, OECD, Paris, str. 25-60), svari pred investicijami v smučarsko infrastrukturo pod višino 1500 m. Kako odgovarjaš na tovrstne očitke in ali opažaš podnebne spremembe doma in po svetu?
Kako sicer gledaš na obsedenost Slovencev z gorami? Ti gre ta sterotipna identiteta na živce? Bi šel tudi po Haloški planinski poti ali po Trasverzali kurirjev in vezistov NOV? Koliko naj bosta gorništvo in alpinizem vpeta v nacionalno identiteto? Naj bosta predvsem stvar intime posameznika ali/in tudi vpeta v tradcionalizem, ki je hitro lahko plod ideologije.