Nedelo, 04.12.05 – Mirko Kunšič: Z vojakom, ki mi pomaga na Kredarici, sva ga namerila 150 cm
Kronika
Gorski reševalci svarijo pred belo smrtjo
Kredarica – »Zjutraj sva ga z vojakom Zvonetom Sinkovičem, ki mi pomaga na najvišji meteorološki opazovalnici na Kredarici, namerila 150 cm. Čez dan se je višina snega dvignila za 10 cm. Popoldne se je sneženje še okrepilo. V nedeljo se bo zjasnilo, vendar se vreme še ne bo ustalilo,« nam je v soboto popoldne povedal dežurni meteorolog Andrej Rekar.
Včeraj je zamenjal očeta in kolega, ki so ju piloti helikopterja slovenske vojske odpeljali v dolino. Trenutno je v sredogorju in visokogorju toliko snega, da meteorologi zadnjih 14 dni niso nikomur iz doline ponudili čaja in toplega zavetja v opazovalnici na 2514 metrov visoki Kredarici.
Tudi Toni Smolej, načelnik Komisije GRS, je s sodelavci že med tednom, preden se je začela zimska sezona, na večjo previdnost opozarjal vse, ki zahajajo v gore. »Z analizami iz leta v leto ugotavljamo, da smo ljudje v 95 odstotkih sami krivi za nesrečo. Dežurne ekipe so bile poleti, v času največje sezone, štiri dni na teden pri pilotih helikopterjev letalske policijske enote na letališču Ljubljana. Le tako se bomo lahko po odzivnem času približali kolegom iz drugih evropskih držav, ponesrečencem pa omogočili hitro pomoč. Število poletov se zmanjšuje, letos se je zmanjšalo tudi skupno število reševanj. Do sredine novembra smo jih našteli 213. Z gora smo prinesli in pripeljali 240 ranjenih, to pa je manj kot lani. Vseh mrtvih, kjer so posredovali gorski reševalci (nesreče v gozdu in drugo), je bilo 28, v 168 gorniških nesrečah pa je umrlo 16 ljudi. Med njimi je bilo kar devet tujcev, zato se bomo pred začetkom poletne sezone sestali s predstavniki veleposlaništev držav, iz katerih prihajajo tuji obiskovalci naših gora,« pravi Smolej.
Z analizo, ki jo je pripravil Janez Kosec, načelnik podkomisije za analize in informiranje, GRS dokazuje, da sta zdrs in s tem povezan padec še vedno na prvem mestu kot vzrok nesreče s kar 48 odstotki, z 18 odstotki temu nato sledi nepoznavanje terena, z 12 odstotki izčrpanost, s sedmimi odstotki bolezen, medtem ko so neprimerna opremljenost, padajoče kamenje in odlomi udeleženi v tej statistiki s petimi oziroma tremi odstotki.
Načelnik Toni Smolej je povedal, da Komisija GRS ni izstavila nobenega računa reševancem, in zatrdil, da se bodo odzvali na vsak klic in skušali na podlagi dobljenih informacij »vključiti v reševanje tudi ekipe pilotov helikopterjev z dežurnim reševalcem 
letalcem in zdravnikom. Država naj kasneje ugotavlja, ali so bili pomoči potrebni ustrezno zavarovani in upravičeni do take pomoči. V za nekatere spornem reševanju alpinistov iz Špika, ki sta kasneje dobila račun iz Generalne policijske uprave, mi je naš zdravnik gorski reševalec letalec zatrdil, da je bilo helikoptersko reševanje upravičeno. Če ne bi bili šli ponju, bi ju naslednji dan mrtva potegnili iz severne stene Špika,« trdi Smolej.
Po obilnem novembrskem sneženju se je povečala nevarnost proženja tako talnih kot drugih plazov v gorah. Tudi zato reševalci svarijo pred belo smrtjo. Vsem, ki bodo kasneje odšli v gore peš ali s turnimi smučmi, pa priporočajo primerno opremo, med katero ne bi smele manjkati plazovne žolne. Gre za naprave, ki delujejo po načelu oddajanja signalov, ki jih lahko sprejemamo z drugo žolno.
V sosednji Italiji karabinjerji s sto evri kaznujejo vse, ki jih najdejo zunaj urejenih smučišč, in vse, ki se v gore podajajo sami, pa čeprav imajo plazovno žolno. Če jih preseneti plaz, namreč ni nikogar, ki bi jih lahko našel in rešil.
Dokazano je, da je možnost preživetja deset minut po zasutju v plazu še 92-odstotna, v naslednjih 25 minutah pa se zmanjša na 30 odstotkov.
Mirko Kunšič