Gorenjski glas, 19-10-04 – Stojan Saje: Vodstvi Gorske reševalne službe Slovenije m Planinske zveze imata različne poglede na urejanje statusa GRS
DRUŠTVA
Gorski reševalci za spremembe
Vodstvi Gorske reševalne službe Slovenije m Planinske zveze imata različne poglede na urejanje statusa GRS
Kranj - O vzrokih za spremembo organiziranosti GRS Slovenije bodo spregovorili na sobotni izredni skupščini PZS na Brdu pri Kranju. Reševalci predlagajo povezavo 17 postaj v Zvezo GRS, ki bi bila vključena v Planinsko zvezo Slovenije. Od preoblikovanje si obetajo finančno samostojnost GRS, še naprej pa hi delovali v interesu planinstva.
Gorska reševalna služba Slovenije je organizirana kot ena od komisij pri Planinski zvezi Slovenije. V 17 postajah ima več kot 500 članov, med katerimi jih vsaj del razmišlja o drugačni organiziranosti. Postaje iz Kamnika, Škofje Loke, Ljubljane, Celja in Maribora so se že odločile za samostojna društva, drugod pa delujejo v okviru matičnih planinskih društev. Na lotošnjem občnem zboru GRS Slovenije, ki je bil marca v Poljčah pri Begunjah, so bila mnenja o posnemanju tega zgleda različna. Vseeno so dopustili možnost, da se postaje organizirajo samostojno. Odločili so se tudi, da bodo postaje povezali v Zvezo GRS, ki bo delovala v Planinski zvezi Slovenije samostojno v vseh pogledih.
"Zakaj so se pojavile zahteve po samostojnem upravljanju s svojini dolom," se v informaciji za skupščino PZS sprašuje načelnik komisije GRS Slovenije Toni Smolej. Na to odgovarja: "Zato. ker strokovni in organizacijski vidik delovanja GRS zadnja leta tako spremenil, da mu PZS kot zveza društev z različno dejavnostjo na področju planinstva organizacijsko ne more več sledili. Področje reševanja GRS se je razširilo tudi izven planinske dejavnosti, kar pa PZS ne obvladuje več ... Zato, ker je bila do uvedbe dodatnega računa za prilive in odlive GRS prisotna stalna finančna nelikvidnost, čeprav je GRS imela denar ... Zato, ker so se težave delovanja in poslovanja znotraj organizacij in njene strokovne službe stalno stopnjevale ... Zato, ker so nam hoteli za leto 2003 naprtiti prispevek za pokrivanje materialnih stroškov in plač strokovnih delavcev PZS glede na prihodek preteklega leta. To je pomenilo, da bi ta strošek narasel od 5,2 milijona tolarjev leta 2000 na več kot 22 milijonov tolarjev ... Zato, ker so brez vednosti vodstva GRS na raznih nivojih razpravljali o problematiki GRS ... Zato, ker so nas po sprejetju zakona o humanitarnih organizacijah ob pregledu poslovanja opozarjali, da si mora GRS urediti status, če hoče kandidirati za sredstva Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij ... Zato, ker smo morali po nesreči petih reševalcev (leta 1997, op. p.) sami urediti vso problematiko ... Naš predlog je, da se Komisija za GRS reorganizira v Zvezo GRS Slovenije, ki bi se vključila v PZS. S posebnim aktom bi uskladili področja skupnega delovanja in nastopanja v javnosti; gre predvsem za področja kadrov, usposabljanja in preventive ... Komisija je z vodstvom GRS že doslej opravljala vse organizacijsko in strokovno delo. Z ustanovitvijo zveze bi prevzeli še finančno poslovanje ... Mi se ne izdvajamo iz planinskega delovanja, kot to poudarjajo nekateri planinski funkcionarji. Gorski reševalci, ki aktivno delujejo v planinskih društvih, bodo to še naprej počeli," zagotavlja načelnik Smolej.
Stališče vodstva PZS
"Gradivo, ki ga je pripravila Komisija GRS Slovenije, je lepo berljivo, žal pa navaja več netočnosti in je do planinske organizacije omalovažujoče. Zakaj je to GRS Slovenije potrebno? To delajo tudi po dogovorih 16. avgusta in 15. septembra letos, ko naj bi se obe strani trudili zadeve umiriti in prenehati z obtožbami; tudi po sestanku 3. junija na Mestni občini Kranj. ko je večina načelnikov postaj GRS in predsednikov PD s postajami menilo, da ni potrebe za spremembe sedanje povezave GRS in PZS! Zato smo dolžni nekaj pojasnil za jasnejšo sliko," razmišlja predsednik PZS
Franci Ekar v 10. številki Obvestil PZS.
Vodstvo PZS ugotavlja, da je planinska organizacija od ustanovitve GRS leta 1912 pa do 1992 iskala in skrbela za vire ter ključno financiranje GRS. Sredstva FIHO so nasledila sredstva Loterije Slovenije, ki jih je uspela PZS pred več kot 35 leti zagotoviti s svojim imenom predvsem za potrebe GRS. Pregled porabe sredstev FIHO poteka že od leta 1994, kljub govoricam o potrebni reorganizaciji GRS od leta 1998 pa FIHO do danes ni dal pisne zahteve za to niti GRS niti PZS. Vodstvo PZS zavrača očitke o slabem delu računovodstva; poročila o materialnem poslovanju GRS za zbor na Jezerskem ni bilo moč pripraviti, ker niso dobili dobavnic za prevzeti material, to se še dogaja. Glede upoštevanja stališč GRS na sejah upravnega odbora PZS pojasnjuje, da to ni mogoče brez udeležbe in aktivnega sodelovanja predstavnika GRS, kar se je zgodilo tudi na seji v Vratih. Vodstvo PZS med drugim navaja, da so gorske reševalne službe v večini alpskih držav (razen Avstrije in Nemčije) še vedno v okviru planinskih zvez. Po njegovi oceni člani postaj GRS pred zborom v Poljčah niso pravočasno dobili gradiva o urejanju statusa GRS, zato so odločali brez stališč baze. Večino ciljev, ki so navedeni kot vzrok za reorganizacijo, bi lahko uresničili že doslej. Da je, da bi imele pravno samostojne postaje ali samostojna služba GRS več dela, kot ga imajo v sestavi PD oziroma PZS.
Predsednik Ekar meni, da manjkajo podatki, kako naj bi reorganizacija GRS potekala. Po njegovem bi morali zanjo doseči čim večje soglasje članstva. Ugotavlja, da je več postaj GRS povsem zadovoljnih s povezavo v matičnih društvih. Oceniti bo treba skupni interes, nato pa se lotiti sprememb. Skupščini predlaga temeljito razpravo o problemih GRS, predlogi za njeno reorganizacijo in spremembe statuta PZS v določbah o GRS pa se mu zdijo prehitri.
Stojan Saje