Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gozdna vlaka pri »Božjih štengah« na Pohorju

Zavod za gozdove Slovenije prijavil sporno gradnjo gozdarski inšpekciji.

V začetku novembra 2009 je na internetnih spletnih straneh, v medijih in elektronskih sporočilih Zavodu za gozdove Slovenije močno odmevala ogorčena reakcija nekaterih ljubiteljev narave na gradnjo gozdne vlake za spravilo lesa v neposredni bližini tako imenovanih »Božjih šteng« nad dolino Lobnice v občini Ruše. Ugotovljeno je bilo, da je lastnik gozda in hkrati investitor dela za izvedbo rekonstrukcije traktorske vlake za spravilo lesa, delo začel izvajati pred pridobitvijo vseh ustreznih dovoljenj. Zavod za gozdove Slovenije je prijavo v zvezi s prekrškom že posredoval pristojni inšpekcijski službi, investitorja gradnje - lastnika gozda pa opozoril, da spornih del ne sme nadaljevati.

Gozd, v katerem so se izvajala sporna dela na rekonstrukciji obstoječe, sicer preozke poti za spravilo lesa, je v zasebni lasti pohorske hribovske kmetije. Lastnik je ekonomsko odvisen od gozdne proizvodnje in živinoreje. Z gozdom lahko sedanji lastnik gospodari oziroma izvaja različna gozdarska dela skladno s predpisi in veljavnimi gozdno-gospodarskimi načrti. Dela so bila na tej gozdni parceli zakonsko dopustna ob upoštevanju pogojev, ki jih z odločbo predpiše Zavod za gozdove Slovenije in v omenjenem primeru še pristojna upravna enota. Zaradi umeščenosti gozda v območje Nature 2000 upravna enota na podlagi dokumentacije Zavoda za gozdove Slovenije izvede postopek za izdajo »dovoljenje za poseg v naravo«, kjer določi še posebne pogoje v zvezi s posegom. V spornem primeru do izdaje ustreznih dovoljenj in s tem do določitve dokončnih pogojev za izvedbo ni prišlo, saj je lastnik gradbena dela v omejenem obsegu izvajal že pred tem. Postopek za pridobitev ustrezne dokumentacije pa je lastnik gozda v sredini letošnjega leta pravilno začel. Zavod za gozdove je tako po dveh dneh od prejetega obvestila na osnovi ugotovitev podal ustrezno prijavo pristojni inšpekciji za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano.

Zavod za gozdove Slovenije kot javna gozdarska služba Republike Slovenije uravnava odnos med lastniškim in javnim interesom v gozdovih, ta odgovorna naloga pa pogosto zahteva odločitve in ukrepe, ki jih prizadeti - lastniki gozdov oziroma javnosti in posamezniki – ljubitelji narave težko sprejemajo ker ne sovpadajo z njihovim poznavanjem in pričakovanji. Z gozdom gospodarijo lastniki gozdov, Zavod za gozdove Slovenije gospodarjenje usmerja z gozdnogospodarskimi načrti in odločbami v upravnem postopku. Zavod za gozdove tudi ni pristojen in se ne ukvarja s trgovino z lesom, kot je bilo razbrati v nekaterih neupravičenih pamfletnih sporočilih na internetnih spletnih straneh. Zavod za gozdove Slovenije poziva ljubitelje narave, da svoja opažanja o izvajanju sečnje in spravila lesa in drugih pojavov v gozdovih, ki jih skrbijo najprej preverijo pri ustreznih enotah Zavoda za gozdove Slovenije. .

Ob javnih pobudah za popolno zavarovanje posameznih izjemnih gozdnih predelov (tudi v primeru Božjih šteng na Pohorju) za razglasitev gozdnih rezervatov predlagamo naj zainteresirani po predhodnem dogovoru z lastniki teh gozdov sprožijo ustrezne zakonsko predpisane postopke za vzpostavitev gozdnega rezervata.

Kontaktna oseba: Alojz Pucko, 041 657-788, ke.ruse@zgs.gov.si
 

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

2 komentarjev na članku "Gozdna vlaka pri »Božjih štengah« na Pohorju"

Tomaž Ogrin,

"lasti pohorske hribovske kmetije. Lastnik je ekonomsko odvisen od gozdne proizvodnje in živinoreje."

Tu nekaj hudo ne štima. Hribovska kmetija ne more preživeti z gozdom in živinorejo. Kako je mogoče, da je šele v letu 2009 kmetija ugotovila, da mora hudo investirati v izgradnjo ceste (pustimo "vlako"),za tistih nekaj dreves z nizko ceno. S čim bo poplačala investicijo? Ker davkoplačevalci plačujemo subvencije kmetijstvu na vsakem njegovem koraku, preko državnega proračuna, nam seveda ni vseeno , kako se ta denar obrača. Če zahtevate dokument o subvencijah, ga boste dobili, ker gre za državni denar.

Ekonomija naravnih vrednot je donosna skoraj brez subvencij (razen začetka), samo lotiti se je tega treba. Primeri dobrih praks obstajajo tudi v Sloveniji. In za tako ekonomijo je pomembno, da ne delaš vlak in cest tam, koder bodo šli vodeni obiskovalci, predvsem specializirani tujci in da imaš čimveč "divjine" brez urbanizacije. To se ceni v svetu in v Evropi že lep čas, kar ugotavljajo strokovnjaki s področja turizma.

Ampak našega bolnega kmetijskega ministrstva se to ne prime.

In gozdarstvo je žal le žrtev slabe kmetijske politike.

In z njim tudi vrednost Slovenije. Ta ni v tem, da smo podobni nekemu Porurju.


Bernard Štiglic,

Spet se oglašam in vem ,da se bo spet ponovila kanonada iz prejšnjih dni.Na komentarjih se ne oglašam zato,da bi koga žalil ali poniževal ,ampak izključno zato,da prikažem tudi drugo stran,kar si bralci tudi zaslužijo.

"lasti pohorske hribovske kmetije. Lastnik je ekonomsko odvisen od gozdne proizvodnje in živinoreje."

"Tu nekaj hudo ne štima. Hribovska kmetija ne more preživeti z gozdom in živinorejo."

Tudi sam živim na hribovski kmetiji in iz svojih izkušenj lahko potrdim pravilnost zapisanega z strani Zavoda za gozdove in sicer to ,da je lastnik ekonomsko odvisen od gozdne proizvodnje in živinoreje.Ti dve stvari sta bili na hribovskih kmetija vedno steber dohodkov.V zadnjih letih so zraven tudi subvencije,ki pa jih povprečen višinski kmet dobi zelo malo.To lahko vsak preveri,saj so številke javno dostopne.

Moramo vedeti,da se vse kmetije iz različnih razlogov ne bodo ukvarjale z turizmom.Kmet bo še vedno pridelovalec hrane , gozdar-drvar in vzdrževalec kulturne krajine.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27696

Informacije

Informacije