Delo, 09.04.05 – Niko Slana: podvig Silva Kara v Patagoniji
Alpinizem: podvig Silva Kara v Patagoniji
Grandiosa integrale
Ljubljana - Tako kot je pisatelj Alexandre Dumas postavil tri mušketirje in jih dvajset let kasneje oživil, tako se zdi simbolično podobna slovenska alpinistična legenda - po treh mušketirjih (Janez Jeglič Johan, Franček Knez, Silvo Karo), ki so pred dvajsetimi leti postavili nova merila v patagonskem alpinizmu, je Silvo Karo, zadnji od treh velikanov, prestopil v »novi vek« in v slogu »one push« opravil vzpon, ki ni uspel še nikomur.
Na Cerro Torre je po jugovzhodnem grebenu potegnil smer od tal do vrha in tako Maestrijevi smeri dal novo podobo, enak prijem je uporabil še v italijanski smeri na Aig. Poincenot. Svetovna alpinistična javnost je oba vzpona postavila na vrh letošnjih dosežkov v Patagoniji, še posebno pa so bili navdušeni italijanski poznavalci - kar pa je razumljivo, saj sta v obeh vzponih dopolnila delo italijanskega alpinizma -, njuna vzpona so ocenili z grandiosa integrale - veličastna celota.
Karo se je tokrat povezal z Mariborčanom Andrejem Grmovškom: »Andrej je fantastičen soplezalec. Samo s človekom, s katerim se lahko sporazumevaš brez besed, ki zmore z lahkoto prek najtežjih raztežajev, je bilo mogoče narediti kaj takega,« je 45-letni Silvo Karo ocenil precej mlajšega soplezalca. Športna naveza Karo-Grmovšek (AO APD Kozjak Maribor) je v enem samem naletu in v 28 urah plezanja z minimalno opremo opravila s 1700 m višinske razlike in tremi kilometri težavnih raztežajev. S seboj sta imela le nekaj klinov ter liter in pol vode. Slovenski start za Cerro Torre, kot sta imenova¬la svoj prispevek k Maestrijevi smeri, ni tako preprost, kot se zdi na vrisani smeri. Prek skokov z oceno 6c pa 6c+, po navpičnih stolpih, deloma še po deviškem terenu sta do Sedla upanja, kjer se začne pravi vzpon na Cerro Torre, porabila enajst ur. V navpično steno sta se spustila ob 17. uri in v dokaj patagonsko vetrovnih razmerah naslednje dopoldne ob 10.30 stala na vrhu Cerro Torreja po 28 urah nepretrganega plezanja.
Legendarni francoski alpinist Lionel Teray bi alejo zagonetnih, prečnic in stolpov, ki pripeljejo do vstopa za Cerro Torre, morda opisal kot popolnost nekoristnega sveta. Prav to naravno grebensko pot z dna do vrha CT je pred leti načrtoval celo sloviti italijanski plezalec Ermanno Salvaterra, a se atraktivnega in težavnega dostopa na goro ni nikoli lotil. Andrej in Silvo sta slovenskemu alpinizmu v Patagoniji znova dvignila ugled.
Vzpon po italijanski smeri na Aig. Poincenot, za slovensko plezalsko javnost manj znani cilj, ki ga italijanska odprava s fiksnimi vrvmi in veliko ekipo ni sklenila na vrhu (1988), sta Silvo in Andrej želela opraviti s prostim plezanjem in v enem zamahu, a sta priznala, da sta se uštela: »Nisva se nadejala tako velikih težav. Šestica z oceno A3 bi lahko bila tudi prijaznejša, a sva se srečala z zelo zahtevnimi detajli. Z minimalno opremo bi bila v velikih težavah, če naju ne bi rešila odvečna oprema, ki so jo Italijani pustili v steni,« sta opisala prvi vzpon na tej gori v enem zamahu.
Silvo načrtuje zanimivo polno sezono v Pakistanu, pozimi pa se bo vrnil v Patagonijo z vojaško odpravo, zunaj stalnih poti in smeri.
Niko Slana