Žurnal 24: Alpinist Tomaž Humar si je med solo vzponom v južni steni Langtang Lirunga v Nepalu zlomil nogo in obtičal na višini 6300 metrov. "Reševalna akcija že poteka," pravi Viki Grošelj. Reševanje preminulega Tomaža Humarja.
Na pomoč naj bi mu šli štiri šerpe, poroča spletni portal gore-ljudje.net.
Humar naj bi poskušal v solo vzponu osvojiti vrh, ko se mu je zgodila nesreča. Po nepotrjenih vesteh naj bi helikopter šerpe odložil v baznem taboru, od tam pa bodo poskušali peš priti do slovenskega alpinista.
Akcija že poteka
"Seznanjen sem z nesrečo, organiziramo sicer reševalno akcijo, vendar je za zdaj vse odvisno od naših nepalskih sodelavcev, ki pa kakšnih večjih problemov do zdaj še niso imeli," nam je povedal Viki Grošelj.
O tem, kaj lahko Humar naredi v takšnem položaju, Grošelj pravi: "Če je res poškodovan, kot imamo podatke, se utegne zgoditi, da je v zelo resnem in težkem položaju. Za zdaj še čakamo na podatke iz doline. Doma pa ne moremo narediti ničesar, razen tega, da smo v stanju pripravljenosti. Sam pa tudi nestrpno čakam na novice, da vidim, kakšno je stanje oziroma ali so z njim sploh lahko vzpostavili stik."
Ker se tam že bliža noč, pričakuje, da bo več informacij dobil navsezgodaj zjutraj.
Zahteven vzpon
Langtang Lirung je vrh v Langtang Himal jugozahodno od Šiša Pangme, visok 7227 metrov. Prvi vzpon nanj je uspel japonski odpravi: leta 1978 sta se po vzhodnem grebenu na vrh povzpela Japonec Sejši Vada in šerpa Pemba Tsering.
Leta 2005 obtičal že na Nanga Parbatu
Štiridesetletni Tomaž Humar ima za seboj več kot 1.500 vzponov, med njimi nekaj zelo odmevnih, kot je solo vzpon po južni steni Daulaghirija leta 1999. Avgusta leta 2005 je med vzponom na Nanga Parbat obtičal v steni, po dramatični reševalni akciji ga je uspela rešiti pakistanska vojska.
Leta 2007 se je po južni strani v alpskem slogu povzpel na vrh Anapurne I (8.091 metrov). To dejanje je v Guinnessovo knjigo rekordov 2010 uvrščeno med sto najbolj bleščečih rekordov.
14. 11. 2009 Biner: Bili smo prepozni
Za Tomaža smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, pravi vodja švicarskih reševalcev Biner. Žal je življenje v Himalaji preveč odvisno od nezaupanja in preprek lokalnih oblasti.
O poteku reševalne akcije in vzrokih Humarjeve smrti smo se po telefonu pogovarjali z Geroldom Binerjem, koordinatorjem švicarske odprave v Zermattu. Binner je Humarja osebno pomagal reševati že pred štirimi leti.
Nam lahko poveste na kratko, kako je potekala reševalna akcija?
Zjutraj okoli šeste ure zjutraj po lokalnem času sta dva helikopterja, na katerih so bili naši reševalci, poletela iz Katmanduja v bazni kampa pod goro Langtang Lirunga, od tam so se odpravili na prelet območja, na katerem naj bi se nahajal Tomaž Humar. Dejansko so ga na podlagi informaciji, ki so jih imeli in glede na svoje znanje, opazili zelo hitro. Nato so se vrnili v bazni kamp.
Simon Anthamatten se je pripel na 25-metrsko vrv, medtem je helikopter upravljal Robert Andenmatten v družbi nepalskega pilota. Simona, ki je bil v radijski zvezi s pilotoma, je helikopter spustil h Tomažu. Simon je po hitrem pregledu žal ugotovil, da je Tomaž umrl.
Pripel ga je na vrv, nato pa ga je helikopter odpeljal v bazni kamp, ter se nato vrnil še po Simona. Akcije je bilo konec v manj kot uri, na roko jim je šlo tudi dokaj ugodno vreme.
Kako so reševalci Tomaža Humarja sploh opazili?
Na podlagi izurjenosti pri iskanju pogrešanih v takšnih razmerah in na podlagi informacij, ki so jih imeli. Ekipo je presenetilo le, da so Humarja našli precej nižje, na višini 5.600 metrov. Prve informacije so bile, da je nekje na višini 6.300 metrov.
Kaj je bil vzrok smrti?
Za odgovore na to je prezgodaj. Simon je povedal le, da je na njem opazil očitni zlom noge. Prvi padec je prav gotovo preživel, ali pa ga je nato zajel kakšen plaz in odnesel nižje, pa ni jasno in najbrž nikoli ne bo.
Imate kakšno informacijo, kaj se bo zgodilo s Humarjevim truplom?
Ne to ne vem, truplo so skupaj z ekipo reševalcev odpeljali v Katmandu, od tam pa so reševalci že poleteli proti domu.
Ste Tomaža Humarja tudi osebno poznali?
Da seveda, saj sem bil pilot v ekipi, ki ga je leta 2005 reševala v Pakistanu v steni Nanga Parbata. Srečala sva se tudi v Ljubljani, kjer sem bil na nekem seminarju.
Kako bi ga opisali kot alpinista?
Tomaž Humar je bil gotovo eden najboljših plezalcev na svetu. Bil je zelo ekstremen, tudi v načinu razmišljanju, vedno je delal, tiso kar se je zavzel, kar mi je bilo pri njem zelo všeč.
Rad bi še dejal, da je zelo hudo, ko vidimo takšne alpiniste umirati v Himalaji, tudi zaradi preprek in neizkušenosti lokalnih reševalcev in vlad. Način reševanja s helikopterjem tako v Himalaji sploh ni poznan, čeprav z njim po celotnih Alpah letno opravijo tisoč in še več reševanj. Tako je bilo prvo reševanje na takšen način prav Humarja iz stene Nanga Parbata v Pakistanu pred štirimi leti, od takrat do danes pa v Himalaji nobenega več.
Bi torej lahko ustrezno izobraženi lokalni reševalci storili več ob pravem času?
Zavedam se, da smo takšen način reševanja v Alpah gradili 30 in več let, zato bo preteklo še veliko let, da ga bodo spoznali in začeli uporabljati tudi v Himalaji. Da pa bo to mogoče, jim bomo morali izdatno pomagati z našim znanjem.
Na žalost smo bili za Tomaža Humarja prepozni. Kljub tragičnemu koncu reševalne akcije pa smo lahko zadovoljni, da smo za Tomaža storili vse, kar je bilo v naši moči in smo ga tudi našli. Žal mrtvega.
14. 11. 2009 Zmagal nad goro in umrl
Usodna Langtang Lirunga
Humarja so našli na 5600 metrih. Himalajska gora Langtang Lirunga je sicer visoka 7227 metrov.
"Reševanje se je začelo ob pol enih po našem času, to je ob pol šestih po njihovem. Šli so s helikopterjem v steno. Začeli so ga iskati in po dveh, treh urah so ga opazili na nekoliko nižji višini, kot so pričakovali. Simon Anthamatten se je spustil do njega, ga pripel na reševalno vrv in helikopter ga je odpeljal v bazni tabor. Vrnili so se še po reševalca in nato je bila akcija zaključena. Prvi ogledi trupla so pokazali, da je imel dejansko zlomljeno nogo, umrl je najkasneje v torek. To nam je v olajšanje- sicer je akcija tekla tako rekoč v prazno, pomembno pa je to, da so Švicarji vendarle ugotovili, kaj se je zgodilo. Brez njih bi še vedno tavali v negotovosti, ali je Tomaž še živ in ali mu še lahko pomagamo," nam je dejal Viki Grošelj.
S to novico se je končalo več dnevno iskanje našega vrhunskega alpinista, ki se je na goro odpravil pred devetimi dnevi. Podvig je izpeljal v popolni tajnosti, zanj ni povedal niti denimo Grošlju, s katerim sta bila dobra prijatelja.
Vrh je dosegel
Reševalno akcijo so poskušali izvesti že v minulih dneh, a je slabo vreme to preprečilo. Reševala ga je najboljša ekipa: Švicarji Robert Andenmatten, Simon Anthamatten in Bruno Jelk. Tomaž je umrl po spustu z vrha gore. Kaj natanko se je zgodilo, verjetno ne bo nikoli mogoče ugotoviti.
Ponesrečen podvig na Nanga Parbat
Tomaža Humarja so v Himalaji reševali že pred štirimi leti. Takrat se je odpravil na znani Nanga Parbat, a med vzponom obtičal v steni. V steni je prebil kar šest dni, nato pa ga je rešil helikopter pakistanske vojske. Vzpon je bil medijsko precej odmeven, tudi takrat pa ga je reševala švicarska ekipa.
Po tem neuspehu je Tomaž začel plezati bolj 'potiho'. Njegovi vzponi in dosežki niso bili več medijsko odmevni, čeprav se je leta 2006 denimo po južni steni povzpel na vrh Anapurne. Tudi njegov zadnji vzpon ni bil znan javnosti, celo njegovim bližnjim prijateljem ne. Viki Grošelj se je komaj vrnil iz Nepala v Slovenijo, ko je izvedel, da je tam tudi Humar.
Vse je bilo podrejeno plezanju
Humar je bil eden boljših alpinistov na svetu. Zaznamovala ga je popolna predanost plezanju.
"Razloga, zakaj je umrl, ne bomo nikoli izvedeli. Njegova informacija, da je poškodovan in ima težave z nogo, je bila žal pravilna. Več ne moremo razjasniti. Možno je, da je še kaj poskušal narediti in mu je zdrsnilo ter je padel še teh 500 metrov nižje. Lahko je denimo umrl tudi na mestu, kjer se je poškodoval in se je truplo premaknilo kasneje zaradi vremenskih razmer. Ampak to so le ugibanja. Dejstvo je le, da Tomaža ni več in tega ne moremo spremeniti," še pravi Grošelj.
16. 11. 2009 ''Ležal je na skali''
Po besedah reševalca Simona Anthamattna Tomaža Humarja ni odnesel plaz.
''Najprej bi rad izrazil sožalje družini Tomaža Humarja in njegovim prijateljem,'' pove Simon Anthamatten, reševalec, ki se je spustil do Humarja na gori Langtang Lirung.
Do Humarja ste prišli peti dan po nesreči. Ste v soboto zjutraj še vedno upali, da ga boste našli živega?
Če ne bi bil prehudo poškodovan, bi bila verjetnost, da bi ga našli živega, zelo velika. Da, upali smo, da ga najdemo živega.
Kako ste našli Humarja? Ste imeli koordinate njegovega telefona?
Imeli smo koordinate njegovega telefona, ko je klical v soboto. To pomeni, da nismo imeli koordinat kraja nesreče, vedeli pa smo za smer, po kateri je hotel splezati na goro. V 20-minutnem izvidniškem preletu je Bruno Jelk opazil truplo.
V kakšnem stanju ste našli Humarja? Je bil v kakšnem zavetju ali ga je odnesel plaz? Je imel pri sebi svojo opremo?
Ni ga odnesel plaz. Ležal je na skali, obrnjen proti tlom. Njegove opreme nismo opazili, morda je njegov nahrbtnik ostal višje ali pa je padel naprej. Dan pred tem je zapadlo med deset in 20 centimetrov snega, zato je možno, da je njegovo opremo prekril sneg.
O čem ste razmišljali, ko ste čakali, da helikopter pride nazaj po vas?
O ničemer. Med reševanjem je naša ekipa povsem osredotočena na potek. Bil sem v stalnem stiku s pilotom.
Vaša ekipa je imela nekaj težav z nepalskimi oblastmi. Menite, da bi nepalska reševalna ekipa lahko rešila Humarja že prvi dan, če bi bila tako usposobljena za reševanje, kot ste vi in vaši kolegi?
Nismo imeli težav z nepalskimi oblastmi. Naša ekipa je potrebovala 40-letne izkušnje z reševanjem iz kratkih razdalj, da je lahko rešila Humarja iz Langtang Lirunga. Z okoli 150 do 200 tovrstnimi reševanji na leto je naša ekipa ena izmed najbolj profesionalnih helikopterskih reševalnih ekip na svetu. Če bi imeli Nepalci toliko izkušenj in izobraževanje, bi ga lahko rešili.
Pred tedni ste se povzpeli po južni steni gore Pasang Lhamu Chuli, kar je neverjeten dosežek. Ste se kdaj znašli v podobni situaciji kot Humar? O čem razmišlja človek v taki situaciji, ko lahko le čaka na pomoč?
Nikoli nisem bil v podobni situaciji.
Kako odgovarjate na kritike, da alpinisti tvegajo preveč in da alpinizem postavljajo pred družino, običajno življenje ...?
Vsak se sam odloči, koliko bo tvegal. Ne ocenjujem drugih po tem, koliko tvegajo.
Verjetno imate zelo radi Himalajo. Bi si želeli biti pokopani tam, če bi doživeli nesrečo?
Ne, želel bi si, da me reši tako profesionalna ekipa, kot je naša!
Kako se boste spominjali Humarja?
Bil je ena izmed najmočnejših osebnosti v svetu alpinizma.
Odlična ekipa
Švicarsko reševalno ekipo so sestavljali pilot Robert Andenmatten, vodja gorske reševalne postaje Zermatt Bruno Jelk in specializirani gorski reševalec Simon Anthamatten. Gerold Biner, koordinator švicarske odprave v Zermattu, je z Brunom Humarja reševal že leta 2005.
Odločila sobota
Okoli šeste ure po lokalnem času v soboto sta dva helikopterja poletela iz Katmanduja v bazni kamp pod goro Langtang Lirung, od tam so se odpravili na prelet območja, na katerem naj bi se nahajal Tomaž Humar. Našli so ga zelo hitro.
Simon Anthamatten se je pripel na 25-metrsko vrv, medtem ko je helikopter upravljal Robert Andenmatten v družbi nepalskega pilota. Anthamatten je ugotovil, da Humar ni več živ. Sebe je odvezal in Humarja pripel na vrv. Helikopter ga je odpeljal do baznega tabora, nato pa se je vrnil še po Anthamattna in akcija je bila s tem končana.