Večer, Zadnja stran - Zvezdana Bercko: Še vedno ni nobene novice o slovenskem alpinistu, ki je v ponedeljek poškodovan obtičal v steni Langtang Lirunga 6300 metrov visoko. Stroški reševanja ne bremenijo slovenskih davkoplačevalcev.
Minila je že četrta noč, odkar je Tomaž Humar ujet 6300 metrov visoko v steni himalajskega sedemtisočaka Langtang Lirung. Kakšno je njegovo stanje, ne ve nihče, saj se ni oglasil že od ponedeljka, nepalski reševalci, ki mu gredo na pomoč, pa tudi včeraj niso mogli ugotoviti, kje je. Zaradi nenadnega poslabšanja vremena so se morali še sami spustiti nekaj sto metrov nižje. Vreme je onemogočilo tudi helikopterski polet.
"Glede tega, kje Tomaž je in kako je z njim, tavamo v temi in to je najhujše, saj je sicer reševalna akcija zelo dobro organizirana," je včeraj za Večer povedal Viki Grošelj, ki ni samo v nenehnem stiku z reševalci v Nepalu, temveč je organiziral tudi vse potrebno, da so vrhunsko izurjeni švicarski gorski reševalci že včeraj popoldne odpotovali v Nepal. "Danes okrog poldneva bodo v Katmanduju in že jutri bodo začeli akcijo, če bo le vreme to dopuščalo," je rekel Grošelj in dodal, da bodo leteli z nepalskimi helikopterji. V Katmanduju je tudi Tone Škarja, načelnik komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije, dolgoletni vodja številnih slovenskih himalajskih odprav in odličen poznavalec razmer v Nepalu. Škarja, ki se vrača z enega svojih potovanj, se je tudi takoj vključil v reševalno akcijo.
Kako dolgo lahko Humar zdrži v steni pri temperaturah, ki se ponoči spustijo globoko pod ničlo, Grošelj ne more napovedovati. Vse je namreč odvisno od tega, v kakšnem stanju je alpinist in kakšne so njegove poškodbe. "Zdrav človek lahko tudi brez hrane zdrži dokaj dolgo, dokler se le lahko premika oziroma poskrbi za zaščito pred mrazom. Če pa je poškodovan, je situacija veliko bolj kritična. Njegov največji sovražnik je namreč mraz," pravi Grošelj, eden najbolj izkušenih slovenskih alpinistov s številnimi vzponi v Himalaji.
Tudi o tem, kakšno opremo ima Tomaž pri sebi, reševalci le ugibajo. "Steno je hotel preplezati v alpskem slogu in v enem zamahu, kar pomeni, da ima pri sebi le najnujnejše. Vprašanje je, če ima pri sebi spalno vrečo," pravi Grošelj in dodaja, da ne vedo niti tega, ali se mu je nesreča pripetila pri vzponu ali pri sestopu. "Glede na čas, ki je minil od njegovega odhoda iz baznega tabora, sicer sklepamo, da je že sestopal, ampak tudi to ni gotovo, saj bi ga lahko bile neugodne okoliščine za dalj časa zadržale tudi med vzponom. Njegov nepalski spremljevalec, ki je ostal pod goro, je vedel le to, v katero smer se je odpravil slovenski alpinist."
V Sloveniji je novica o Humarjevi nesreči ponovno, tako kot že pred štirimi leti, povzročila burne razprave, tudi o stroških reševanja in o tem, kdo jih bo kril. "Stroške dosedanje akcije krije Humar sam, to je bilo urejeno v pogodbi, ki jo ima z agencijo, ki odpravo organizira. Garancijo za kritje stroškov švicarskih reševalcev pa je dalo Humarjevo podjetje, moram pa povedati, da Švicarji sami niso zahtevali nobenih garancij in so bili brez dodatnih vprašanj takoj pripravljeni pomagati. Skratka, Humarjevo reševanje slovenskih davkoplačevalcev doslej ni stalo niti evra in prepričan sem, da jih tudi v prihodnje ne bo," je sklenil Grošelj.
Zvezdana Bercko