Neobjavljeni prispevki od 1970 do 1973
ŠE O DURMITORJU 1972
Kot smo že poročali, alpinisti alpinističnega odseka Kozjak Maribor, letos nameravajo obiskati Durmitor. Odprave, na katero bodo krenili 29. julija se bo udeležilo 10 — 15 alpinistov in pripravnikov, med njimi 4 člani alp. sekcije PD Impol, ter člani Naturfreunde iz Gradca — Avstrija. Priprave za akcijo, ki je dobila precejšen obseg, potekajo vzpodbudno. Člani so pripravili poseben vodič oziroma plan potovanja v Durmitor, ki so ga razmnožili v več izvodih in ga bo prejel vsak udeleženec odprave. Omenjen vodnik obsega tudi nekatere razpoložljive opise smeri, ki bo po povratku dopolnjen in dostopen tudi drugim zainteresiranim. Pripravljeno je tudi predavanje o slovenski pokrajini, njenih gorah in turističnih zanimivostih, z več diapozitivi, ki jih bodo prikazali na srečanjih s planinci in alpinisti Bosne In Črne gore, saj je namen odprave, da naveže tesnejše stike, tudi z mladino omenjenih krajev. Med tem, ko potekajo priprave za Durmitor, se alpinisti AO pripravljajo tudi na tabor pod Grossglocknerjem (Velikim Klekom) Avstrija, ki je predviden enkrat julija in tudi tabor v Vratih, avgusta. Prejšnjo nedeljo, pa so se udeležili veleslaloma za VTK memorial, ki ga je organiziral PD Akademik, na plazu pod Jalovcem. Rezultatov s tega tekmovanja žal še nimamo.
51 LET PD SLOVENSKA BISTRICA
V soboto, 8. in 9. septembra 1973 bo PD Impol Slovenska Bistrica priredilo proslavo ob 51-letnici planinskega društva in praznovalo dan planincev. Program, ki vsebuje kresovanje, prikazovanje diapozitivov (sobota), kulturni program, ter podelitev diplom, planinske šole in zakusko (nedelja), se bo odvijal na planinskem domu pri Treh Kraljih na Pohorju. Planinke in planinci Vabljeni!
DIRETTISSIMA
Kakor, sta tisk in radio že poročala, je uspela prva jugoslovanska ponovitev Direttissime v Eigerju. Preplezala sta jo Franc Verko in Ivo Kotnik, oba člana Šaleškega alpinističnega odseka. Plezala sta šest dni, od 16. do 22. avgusta. V informacijo velja povedati, da so za to prvenstveno smer, Japonci leta 1969 potrebovali mesec dni. Že leta 1971 go se člani Šaleškega odseka mudili pod severno steno Eigerja. Takrat je v Direttissimo vstopila dvojna naveza (z njimi je bil tudi Verko). Nenadno poslabšanje vremena, pa je navezi prisililo v sestop, potem, ko so za seboj imeli že rumeno previsno steno in se na drugem ledišču pripravljali za nadaljnji vzpon. Pozneje se je izkazalo, da so ravnali prav, kajti v pičlih 12 urah po prihodu v tabor, se je vreme tako izjalovilo, da go bili vzponi za nekaj časa povsem onemogočenih. Velja pripomniti, da smo se takrat v skupnem taboru na Alpiglenu nahajali tudi alpinisti AO Kozjak in AO TAM. Neformalni starosta tabora pa je bil takrat Dušan Kukovec, mi pa smo nameravali opraviti prvo ponovitev Poljske smeri, a nas je vreme prav tako nagnalo. Iz Eigerja pa so v tistem času potegnili kar 5 mrtvih. Že takrat bi lahko pričakovali prvo ponovitev te smeri, žal pa je višja sila vzpon preprečila. 1971 so Šalečani našli v steni — na bivakih še veliko ostankov japonske opreme, ki jo je tim potreboval pri prvem vzponu.
78 MARIBORČANOV NA TRIGLAVU
Preteklo soboto in nedeljo, 21. in 22. avgusta , je bilo v Julijskih Alpah zelo živahno. Na vrhu Triglava je pel Akademski pevski zbor iz Ljubljane in skoraj vse triglavske postojanke so bile do zadnjega kotička zasedene. Kljub nestanovitnemu vremenu, se je z dvema avtobusoma v Vrata podalo 78 Mariborčanov, udeležencev izleta, ki ga vsako leto organizira PD Kozjak, pod vodstvom mladinskega In alpinističnega odseka. Številni mladinski vodniki in alpinisti, so še isti dan udeležence izleta popeljali po poti čez prag do Kredarice. Koča je bila nabito polna, tako, da so nekateri planinci malodane spali, kar stoje. Nočna nevihta, s sodro in dežjem je pustila svoje sledove, saj je še zjutraj nekje v daljavi zamolklo grmelo in vrhovi so bili zaviti v megle, iz katerih je narahlo rosilo. Kljub temu so se najpogumnejši Mariborčani odločili, za pristop na vrh (bilo jih je kar štirideset). Po povratku z vrha se je vsa skupina napotila preko Vodnikove koče na Rudno polje, kjer so jih že čakali avtobusi, in jih polne doživetij odpeljali nazaj v Maribor. Mnogi so se že na povratku odločili da drugo leto znova obiščejo naš najvišji vrh.
LOTERIJA ZA ODPRAVO
Planinsko društvo Kranj de pred dnevi pričelo s prodajo srečk velike denarne loterije, katere izkupiček je namenjen predvsem kritju stroškov III. Jugoslovanske alpinistične odprave v Hindukuš. Loterija, katere žrebanje bo 23. oktobra v Kranju ima 4 premije (35.000, 25.000 in dvakrat po 10.000 din) ter še 4004 dobitke v skupni vrednosti 200.00 din. Upravni odbor loterije računa, da bodo srečke na razpolago tudi na večjih planinskih društvih in alpinističnih odsekih.
IZ TUJEGA ČASOPISJA
Makalu: Vzhodni greben (8470m)
Francoska alpinistična skupina, je maja letos pod vodstvom Roberta Paragota preplezala vzhodni greben Makaluja (8470 m) Himalaja. Težave, kakor pravijo, niso bile posebno velike, razen nekaj metrov strme skalne stene, ki so jo morali premagati izključno s tehnično plezarijo. Vrh sta dosegla dva plezalca, Seigneur in Mellet, medtem ko je Jean Paul Paris plezal brez kisika in ju spremljal le do vršnega grebena.
VRH ZMAGE ( Pik Pobeda)
V preteklih mesecih je kar sedem ekspedicij obiskalo tudi Vrh Zmage 7439 m v Tien Šanu SSSR, vendar na srečo brez tragičnih posledic, kot je to bil primer pred leti. Sedem plezalcev, ki jih je vodila ženska, je preplezalo preko severnega grebena novo smer. Kasneje je smer ponovilo še šest Moskovskih in osem Leningrajskih alpinistov. Najtežji vzpon leta, v tem predelu, pa so nedvomno opravili Moskovski alpinisti pod vodstvom W. Ivanova. Preplezali so namreč severno stran Vrha Zmage in opravili celotno prečenje pogorja, ter na svoji poti, ki je trajala 11. dni prešli, kar šest vrhov.
DURMITOR
V zadnjih dveh letih je postal Durmitor vse bolj privlačna točka tudi za slovenske alpiniste. Čeprav je obisk Črnogorskih gora povezan s precejšnjimi stroški, pa je po lanskoletni alpinistični odpravi AO Kozjak Maribor, za Durmitor zraslo med alpinističnimi krogi precejšnje zanimanje. Letos je v dolini Škrčkih jezer taborilo 9 članov majhne odpravice AO Mengeš, ki so opravili štiri prvenstvene vzpone: V zahodnem Sljemenu, v SV steni Grude, Crveni Gredi, J steni Štita in nekaj planinskih pristopov na okoliške vrhove. V času ko so se mudili v gorah, so srečali le dva Beograjčana enega Avstrijca in nekaj pastirjev, sicer so bile gore puste in prazne, le zbledele markacije, so jih sem in tja spomnile na civilizacijo.
MAKALU 8470 m
Dobro pripravljena devetčlanska japonska odprava, ki se je odpravila na Makalu 8470 m visok vrh v Himalaji, je morala neposredno pred uspehom umakniti z gore. Šerpa Tendi in alpinist Kunio Takagi, sta že dosegla južni greben in postavila višinsko taborišče, ko je naslednji dan Takagi nenadoma zbolel. Poskušali so ga čimprej evakuirati, vendar štirih dneh, je Takagi umrl in ekspedicija se je morala umakniti z gore.
KRN
Štirje alpinisti AO Kozjak so neprestanemu deževju navkljub že v petek pretekli teden, odrinili v Kobarid in nato na Vrsno, s ciljem, da se povzpnejo na Krn. Po prespani noči na planinski postojanki v Vrsnem, so v zgodnjih jutranjih urah odrinili na turo in ker je bilo izredno lepo vreme, že ob 12 uri dosegli Gomilškovo zavetišče. Popoldne so se povzpeli še na 5 minut oddaljen vrh Krna in sosednjo Batognico, kjer so si ogledali številne utrdbe in votline ostale še iz časov Soške fronte. Prespali so na ponovno na Gomilškovem zavetišču čeprav še ni oskrbovano vendar pa odprto in obiskovalcem ter v kuhinji, nudi dovolj varno zavetje preko noči. V nedeljo zjutraj so sestopili nazaj v vas Vrsno in se nato po dolini Trente, preko in Kranjske gore vrnil domov.
15 LET PD TAM
Planinsko društvo TAM letos slavi 15 obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je v nedeljo organiziralo na Pohorju na Ruški koči veliko slavje in razvilo svoj prapor. Delež k programu so prispevali tudi člani alpinističnega odseka, ki so na skalcah pod Mariborsko kočo prisotnim gostom demonstrirali plezanje v smereh od V. do VI. težavnostne stopnje in prikazali nekaj načinov reševanja iz stene.
MANASLU (8125m) Himalaja
Korejska kakor tudi Astrijska ekspedicija, ki sta se v letošnjem letu mudili na Manasluju (8125 m) visoki gori v Himalaji nista imeli sreče. Prvi so bili zdesetkani Korejci, ko so poskušali ponoviti originalno smer. Zajel jih je plaz in smrtno se je ponesrečilo pet alpinistov in tri Šerpe. Nekoliko uspešnejši, čeprav ne brez izgub, so bili Avstrijci, ki so pod vodstvom Reinholda Messnerja preplezali novo smer po zahodni steni. Istega dne, ko je stal Messner na vrhu, pa sta zvečer v steni izgubila življenje dva alpinista, tokrat Andi Schlick in Franz Jaeger.
NOVA KLADIVA
V kratkem bo izdelanih 100 kosov kombiniranih plezalnih kladiv po modelu Stubai, ki se je doslej odlično izkazal po vsem svetu. Cena kladiv je 3.200 din, naročila pa sprejema komisija za alpinizem pri PZS.
V STENAH SPET ŽIVAHNO
Občutno izboljšanje vremena v zadnjih dneh je spravilo na noge številne alpiniste. Do nedavna so v stenah vladale še prave zimske razmere, toda močno sonce je skale že skoraj povsem osušilo. Čeprav je na vrhovih še obilo snega, ponekod tudi v nižjih predelih, možna je celo smuka, s tem vzponi niso bili ovirani. Tako smo bili v soboto in nedeljo priča številnim navezan, ki so se odpravljale v stene nad Okrešljem v Log. dolini. Celjski alpinisti so že v soboto ponovili dve smeri: Szalay-Gerin v Turski gori, ter Igličevo v mali Rinki — naslednji dan pa raz male Rinke. Smer Szalay Gerin so v nedeljo ponovili tudi štirje alpinisti AO Kozjak in AS Impol iz Slovenske Bistrice. Nekaj pripravnikov gorskih postaj iz Maribora in Celja pa so v domu v Log. dolini sprejeli za člane, potem ko so opravili izpite, ob prisotnosti strokovne komisije PZS. Trije alpinisti in pripravnica Šaleškega AO so se podali na Križevnik nad Robanovim kotom, vendar pa zaradi pomankanja časa niso opravili nobenega vzpona, saj je že pristop sam, do stene izredno dolg. Kot smo bili obveščeni pa tudi Raduha ni samevala, kajti v njej so se mudili alpinisti Koroškega AO in AO TAM iz Maribora ker pa še nimamo ustreznih podatkov, bomo o vzponih v Raduhi poročali naslednjič. Zaenkrat je znano le, da je od ostalih smeri bila opravljena tudi ena prvenstvena.
NA GROSSGLOCKNER
Navada je, vsaj nekaj let že, da Koroški in Štajerski alpinisti obiskujejo Grossglockner, po naše imenovan tudi Veliki Klek, v Avstriji. Namen teh obiskov je, da si alpinisti, predvsem pa nekateri začetniki in pripravniki izpopolnijo svoje znanje in naberejo izkušnje iz plezanja v ledu in snegu. Grossglockner in okoliški vrhovi, so v tem letnem času kot nalašč pripravni za tovrstno alpinistično dejavnost, saj nudijo številne možnosti za ledeniške ture. Tako so se za letošnji tabor pod Velikim Klekom odločili tako Štajerski kot tudi nekateri koroški alpinisti. V Avstrijo bodo odpotovali v petek, 30. tega. meseca, povratek pa je predviden za v torek 4. julija.
RADUHA + MALA RINKA
Daljše obdobje lepega vremena je izredno vplivalo na izboljšanje razmer v gorah. Do nedavna je bilo v stenah še precej snega. Sedaj so že povsem kopne, tako da se je v soboto in nedeljo na Raduhi, ter na Okrešlju nad Log. dolino zbralo kar lepo število alpinistov. Del Tamovih alpinistov je odšlo na Okrešelj, prav tako nekaj alpinistov Šoštanjskega AO, ki so nekajkrat ponovili Igličevo v Mali Rinki in Szalay-Gerin v Turski gori, med tem ko sta bila dva člana AO Kozjak na Korošici. Ostali Tamovi alpinisti pa so s pripravniki taborili na Grohatu in v Raduhi preplezali Mihovo smer, Plate, ter smer imenovano D—D.
SEVERNA EIGERJA - past
Kakšno pomembno vlogo igrajo helikopterji pri reševanju iz stene in v gorski reševalni službi nasploh, nas o tem vse bolj in bolj prepričujejo številne tovrstne uspešne reševalne akcije v tujini, pa tudi pri nas. Zanimivo je da je tehnika gradnje helikopterjev močno napredovala, prav tako vzporedno pa tudi obvladovanje pilotiranja, ki je danes že tako na višku, da celo reševanje iz stene, ni več nobeno vprašanje. Tega mnenja so najbrž tudi, alpinistka in trije alpinisti iz Češkoslovaške, ki so se marca mudili v severni steni Eigerja z namenom, da opravijo tretjo zimsko ponovitev klasične smeri. Sylvia Kysilkova, Jirži Smid, Zbynek Cepela in Lubos Novak, so po treh dneh dosegli rdečo steno, kjer sta se Cepela in Novak odločila za povratek. Kysilkova in Smid pa sta nadaljevala z vzponom. V naslednjih dveh dneh sta sicer že dosegla drugo ledišče vendar sta ugotovila, da naprej ne moreta, nazaj pa tudi ne več. Edina rešitev zanju je bil helikopter, ki ju je potegnil iz stene In varno prenesel v dolino.
TABOR NA ČEŠKI KOČI
Minulo soboto In nedeljo so se alpinisti AO Kozjak Maribor zbrali na Češki koči nad Jezerskim. Nekateri so se tja napotili že v sredo, z namenom, da nekoliko proučijo ostenja, v katerih bi v naslednjih dneh plezali s pripravniki. V začetku je vreme nekoliko ponagajalo z meglo, toda v petek in soboto, tudi tega problema ni bilo več. Stene: Križa, Kranjske Rinke, Skute, Dolgega hrbta, Grintovca in nenazadnje, Dovške škrbine ter Bab, ki se razprostirajo levo in desno nad Češko kočo, omogočajo pestro izbiro vzponov, od najtežjih, do tistih nižje težavnostne stopnje. Žal, za to območje doslej še ni izdan nov alpinistični vodnik, ki bi utegnil odpraviti nekatere nejasnosti in vprašanja glede smeri posameznih vzponov. Toda ekipa pri PZS, ki sestavlja plezalni vodnik po Kamniških in Savinjskih Alpah, že vneto zbira podatke, tudi s tega gorskega sveta, v upanju, da bo koncem prihodnega leta že v tisku. Alpinisti AO Kozjak, so v dveh dneh opravili osem vzponov, v različnih smereh nižje težavnostne stopnje, saj so tabor posvetili predvsem začetnikom In pripravnikom. Enoglasno so sprejeli predlog, da se bodo na Češko kočo, še radi vrnili, saj je svet okoli nje privlačen tudi za navadne gorohodce.
PLAZOVI
Je naslov prevoda Ing. Pavla Šegule — knjige Alberta Gayla, ki je izšla v okviru planinske založbe PZS. Cena publikacije je 25 din. Kupiti jo je mogoče zaenkrat le v prostorih doma Slovenskih planincev »Zlatorog« Dvorakova 9. Ljubljana.
Inko Bajde - 12.12.2023