Večer, Pogledi - Sandra Walder, DPA: Fotografije, na katerih se bohotijo modro nebo in visoki hribi, v Avstrijo pritegnejo veliko turistov. Za nekatere med njimi se izlet v Alpe konča s smrtjo.
Toda izvedenci menijo, da bi lahko večino nesreč s smrtnim izidom preprečili. Zaradi slabe opreme, napačne presoje lastnih sposobnosti ali srčnega napada ob prenaprezanju vsako poletje v avstrijskih Alpah umre veliko planincev. Vzroki za njihovo smrt so pogosto banalni in bi se jim lahko izognili.
Tudi za več deset Nemcev se je obisk avstrijskih Alp, ki so eden izmed njihovih najbolj priljubljenih dopustniških ciljev, v preteklih mesecih končal s smrtjo. Medtem ko ostaja skupno število smrtnih primerov po podatkih izvedencev z leti bolj ali manj nespremenjeno, pa je vedno več nesreč pri trenutno zelo modernem športu - plezanju. Upokojenec iz Bavarske, ki so ga po šestih dneh skorajda nepoškodovanega rešili iz neke ledeniške razpoke, je imel veliko srečo. Bil je dobro opremljen in izurjen v nasprotju z marsikaterim prostočasnim športnikom, ki si danes upa lotiti tudi tritisočakov. "Sposobnosti planincev so se v zadnjih letih spremenile," pravi Thomas Frankhauser, oskrbnik koče Franz-Senn v Stubajskih Alpah na Tirolskem. Turisti pogosto napačno presodijo svoje sposobnosti ali težavnost posameznih gorskih tur. "Mnogi poznajo le lepe fotografije z modrim nebom. Toda ko je v Alpah mokro, neizurjeni pohodniki gorskim vremenskim razmeram kaj kmalu niso več kos." V sezoni 2010/11 je avstrijski Kuratorij za varnost v gorah naštel 304 nesreče s smrtnim izidom. V poročilu kuratorij ni zapisal podatkov posebej za poletno in zimsko sezono.
Med novembrom 2010 in oktobrom 2011 se je v avstrijskih Alpah smrtno ponesrečilo 85 Nemcev, največ med gosti iz tujine. V istem obdobju je v avstrijskih gorah življenje izgubilo kar 183 Avstrijcev. Podatki za to sezono še niso znani, vendar pa po navedbah predstavnika kuratorija Andreasa Würteleja pri številkah ni opaziti velikih sprememb. Pozornost vzbuja le porast smrtnih nesreč pri plezanju: medtem ko je v Avstriji doslej v smrt omahnilo povprečno 17 ljudi na leto, se je v zadnjem letu pri plezanju smrtno ponesrečilo 24 ljudi. "Četudi vemo, da na podlagi enkratnega porasta števila nesreč še ni mogoče napovedovati prihodnjih trendov, je kljub temu pomembno, da začnemo spodbujati projekte na področju te vedno bolj priljubljene športne zvrsti," še piše v poročilu Kuratorija za varnost v gorah.
Tudi letos so ponesrečeni planinci nenehno polnili strani avstrijskih časnikov. Od julija do zdaj so v avstrijskih gorah umrli najmanj štirje Nemci: moški iz Heidelberga je v Kleinwalsertalu strmoglavil z višine sto metrov in umrl, neki 48-letni Nemec pa se je smrtno ponesrečil v Pinzgauu, potem ko je padel v 40 metrov globok prepad. Po večdnevnem iskanju so reševalci odkrili truplo nekega upokojenca iz Stuttgarta, ki se je ponesrečil v Kleinwalsertalu. Konec julija je v smrt omahnila 62-letna Nemka, ki med plezanjem ni več mogla slediti tempu svojega moža. Med vzponom po plezalni poti na avstrijskem Koroškem se je hudo poškodoval 73-letni Berlinčan, ki ni bil opremljen ne s čelado ne s plezalnim pasom.
Neizkušeni planinci so večinoma dobro opremljeni, vendar pa mnogim načrte prekriža njihova pomanjkljiva telesna pripravljenost, pravi Würtele. "Če se čez leto prav nič ne ukvarjaš s športom, nato pa že prvi dan dopusta pritisneš plin do konca, se to ne konča dobro." Nesreče se velikokrat zgodijo tudi med spustom, ko se zbranost planincev zmanjša. Večina smrtnih primerov je po mnenju izvedencev posledica srčno-žilnih bolezni. "Odvečni kilogrami ne ostanejo v dolini," opozarjajo izvedenci. Tudi Franz Lindenberg, šef avstrijske gorske reševalne službe, planince poziva, naj upoštevajo lastne omejitve. "Bolj ko je plezalna pot zahtevna, bolj mora biti človek pripravljen in izkušen," meni Lindenberg. Pri zelo zahtevnih vzponih je priporočljivo najeti poklicnega gorskega vodnika. Pomembno je tudi, da se planinci pred odhodom v gore zavarujejo, saj so lahko reševalne akcije precej drage.
Sandra Walder