Dnevnik, 19.07.05: Snežni plazovi, gosta megla in hud mraz so pogumnima alpinistoma vzeli dobršen del volje
Iznajdljivost in velika sreča
sta jima pomagala prebroditi zimski pekel
Snežni plazovi, gosta megla in hud mraz so pogumnima alpinistoma vzeli dobršen del volje za nadaljevanje, toda kljub vsemu se podvig nadaljuje, kar pa jima ne bi uspelo brez prijateljev
ISLAMABAD: Eden najpogumnejših slovenskih alpinistov,
Tomaž Humar, se je, kot je znano, 2. julija skupaj s še petimi družabniki odpravil premagovat osrednji del stene 8125-metrske gore Nanga Parbata. Odprava je sprva načrtovala, da se bo ob polni luni, ki bo zasvetila pojutrišnjem, po 13-dnevni aklimatizaciji podala v 4700 metrov visoko Rupalsko steno, ki je najvišja stena na svetu. Toda ker naravi ni mogoče kljubovati, sta Tomaž Humar in njegov soplezalec
Aleš Koželj že po sedmih dneh aklimatizacijskega vzpona na 6800 metrov v izredno slabih vremenskih razmerah sestopila.
DRZEN SESTOP
"Začelo se bo plaziti, ogromno novega snega je zapadlo, tako da naju malo skrbi, kako bo ob sestopu," so Humarjeve besede, ki so jih zapisali na njegovi spletni strani www.humar.com in dodali, da že samo pogled skozi daljnogled vzbuja strahospoštovanje, saj se vsake toliko sliši grmenje plazov. Alpinista sta se včeraj začela spuščati do baznega tabora, kjer so ju poleg dveh domačinov čakale zdravnica
Anda Perdan, bioterapevtka
Nataša Pergar in novinarka Pop TV
Maja Roš, spodbuja ju še najboljši hrvaški alpinist in snemalec
Stipe Božič. Nadloga pa ni le mati narava, temveč tudi obiskovalci z lepljivimi prsti. Kot je sporočil Božič, so jim domači tatovi prejšnjo noč pokradli vse fiksne vrvi do tabora ena in odnesli vse iz šotora. "Nimava niti cepina. Mislim, da so pokradli vse, kar so našli notri. Kaj takega, da so se tatovi pripravljeni povzpeti na 5200 metrov... Naš zvezni oficir Javed že kliče policijo," je bil presenečen Božič.
ZIMSKI PEKEL
Minuli dnevi so bili za alpinista precej naporni. Okoli enih popoldne predvčerajšnjim sta javila, da ne moreta ne nazaj ne naprej. Ko sta vsa izčrpana in prezebla v sneg kopala zasilno prenočišče luknjo, ki jo je sproti zasipaval sneg je bilo, po besedah novinarke Roševe, v Tomaževem glasu čutiti senco dvoma. Iz baze so ju okoli 17. ure vprašali po počutju in Humar je odgovoril: "Ne najboljše. V bistvu sva slabo. Nikamor ne moreva, sva čisto premočena, totalno naju zasipava in še mraz je. Kopala sva kot norca, a zdaj se komaj premikava, tudi preobleči se ne moreva, tako tesno je." Spremljevalci so ju iz baze vseskozi bodrili z glasbo, pogovori in nasveti. "Kuhajta, kuhajta čim več čaja, toplo pijta in nikar ne zaspita," je predlagala Perdanova. Spanec bi namreč lahko pomenil podhladitev. Čez čas sta sporočita, da sta izkopala toaletni papir (ki so ga zapustili njuni predhodniki, korejski alpinisti) in si ga natlačila povsod, kamor je šel, in sicer z namenom, da popivna malo vlage. Odkopala sta tudi dva armafleksa in, kar je res prišlo prav, nekaj plinskih bombic. Z gorilnikoma sta si občasno grela roke in noge, sušila čevlje in obleke ter talila sneg za čaj. Iznajdljivost in sreča z "najdbami" sta jima pomagali prebroditi skoraj brezizhodno situacijo.
(vik)