Dnevnik - Primož Knez: Šele v pogovoru z mladima zdravnicama, ki sta se včeraj na vaji, sicer pa pogosto tudi zares po jeklenici spustili s helikopterja do ponesrečenih v steni, je predsednik spoznal, da gorski reševalci, reševalci-letalci in zdravniki za reševanje ponesrečenih in pogosto tudi življenj žrtvujejo svoj prosti čas, redni dopust oziroma proste dneve.
| |
 |
|
| |
Prikazano vajo gorskega reševanja v dolini Drage si je na »ganku« gradu Kamen ogledal tudi predsednik države Danilo Türk z ministrico za obrambo Ljubico Jelušič in drugimi visokimi gosti. (Foto: Primož Knez) |
|
Izurjenost in pogum gorskih reševalcev sta na včerajšnji prikazni vaji v dolini Drage navdušila predsednika države Danila Türka, pa tudi ministrico za obrambo Ljubico Jelušič in ostale visoke goste. Šele v pogovoru z mladima zdravnicama, ki sta se včeraj na vaji, sicer pa pogosto tudi zares po jeklenici spustili s helikopterja do ponesrečenih v steni, je predsednik spoznal, da gorski reševalci, reševalci-letalci in zdravniki za reševanje ponesrečenih in pogosto tudi življenj žrtvujejo svoj prosti čas, redni dopust oziroma proste dneve.
"Z velikim zanimanjem sem si ogledal izurjenost naših reševalcev, ki zahteva dobro sodelovanje s Slovensko vojsko in policijo. V bodoče bo pri rebalansih proračuna treba zelo paziti, da ne bomo naredili napake, ki bi prizadela kakšno vitalno funkcijo, kot je tudi reševanje v gorah. Problem prostovoljstva pa je očitno širši in pričakujem, da ga bo rešil nov zakon," je dejal predsednik države Danilo Türk.
Gorski reševalci so ob sodelovanju tako vojaškega kot policijskega helikopterja prikazali reševanje v dveh najbolj pogostih primerih. Najprej sta pilota Slovenske vojske in policije Igor Šavs in Damjan Bregar do ponesrečenih na skali nasproti gradu Kamen spustila zdravnici Alenko Klemenčič in Ano Mavko, nato pa še po dva reševalca-letalca, in sicer Robija Kralja, Aleša Robiča, Borisa Oblaka in našega najizkušenejšega reševalca-letalca Janeza Brojana, ki sta ponesrečenca naložila v vakuumsko vrečo in ga "pospremila" v helikopter. Druga vaja pa je predvidevala, da je plezalec obtičal v steni, reševalec se je po jeklenici spustil do njega, ga pripel, odrezal vrv, s katero je bil pripet na skalo, in ga dvignil v helikopter. "Prvi primer je bolj pogost, drugi pa precej bolj zahteven. Za gorskega reševalca je potrebno triletno usposabljanje, nato pa se zahteva precej prakse in dodatno usposabljanje za reševalca-letalca. Kljub temu da delujejo reševalci izključno prostovoljno, je interesa za vstop v naše članstvo res veliko," je bil zadovoljen strokovni sodelavec Gorske reševalne zveze Dušan Polajnar. Tudi zdravnica Alenka Klemenčič je poudarila, da je sama velika ljubiteljica gora in da je čutila dolžnost, da v prostem času svoje delo na urgenci nadgradi z reševanjem v gorah. "Težko je opisati občutke, ko nekoga uspešno rešiš. Najhuje pa je takrat, ko veš, da ne moreš več pomagati. Vsem namreč ne moreš. Zato je moj nasvet, naj planinci pokličejo na pomoč, takoj ko zaidejo v težave, kasneje, ko pade noč in so težave hujše, tudi mi težje pomagamo," je dejala Alenka Klemenčič.
Število intervencij se povečuje
Lani so gorski reševalci intervenirali že skoraj štiristokrat, 456 je bilo ponesrečenih planincev, 46 jih je v gorah pustilo življenje. Letos so še pred najhujšimi meseci opravili že skoraj sto intervencij, v gorah pa je umrlo že 13 ljudi, medtem ko jih je v enakem obdobju lani sedem.
Primož Knez