Val 202: Letošnja gorniška sezona se zaradi slabega vremena v maju šele dobro začenja: v sredogorju in visokogorju je še vedno veliko snega, zaradi taljenja snega pa so tudi hudourniški vodotoki precej visoki.
Na Soškem in Tolminskem je začetek sezone adrenalinskih športov že zaznamovalo nekaj tragičnih nesreč. O pripravljenosti gorskih reševalcev pred sezono, o opremljenosti reševalcev za posredovanje pri negorniških nesrečah, o trendih obiskovanja gora v zadnjih letih, opremljenosti gornikov in sodobnih pripomočkih za večjo varnost v gorah, ponovni vzpostavitvi pošiljanja SMS sporočil na številko 112 pa tudi novi storitvi na slovenskem trgu – M-SOS sistemu osebne varnosti, ki omogoča lažjo prepoznavo ponesrečenega in je namenjen hitremu posredovanju podatkov ponesrečenega reševalcem.
Vse to v tokratni Petkovi izvidnici med 10. in 12.30 uro!
Gremo v gore, a previdno!
Letošnja gorniška sezona se zaradi slabega vremena v maju šele dobro začenja: v sredogorju in visokogorju je še vedno veliko snega, zaradi taljenja snega pa so tudi hudourniški vodotoki precej visoki.
Letos se je po uradni statistiki GRZ v gorah zgodilo 85 nesreč. To je manj kot lani ob tem času tudi zaradi poznejšega začetka planinske sezone.
K tej številki pa pripomore tudi to, da ni toliko jadralnih padalcev v dolini Soče. Miljko Lesjak, GRS Tolmin: “Reševanje padalcev je specifika na našem terenu. Več kot polovica lani je bilo teh reševanj.”
Pa tudi izlet v gore ni samo izlet, je priprava. Še vedno je največ vzrokov za nesreče v gorah slaba fizična pripravljenost.
Znano je, da se največ nesreč zgodi okoli trinajste in štirinajste ure, pravi Jani Bele, gorski reševalec GRS : “Ljudje se ne zavedajo, da je sestop velikokrat najtežji del poti. Pri sestopu so noge znatno bolj obremenjene in ta poteka hitreje.”
Letošnja je v sredogorju in visokogorju je še vedno veliko snega, ki se bo ponekod obdržal tudi v poletje. Zato Borut Naglič gorski vodnik z mednarodno licenco pravi, da bo poleti ob obisku gora treba misliti tudi na dereze in cepin.
“Absolutno je telefon prva stvar, ki nam lahko pomaga. Lavinske žolne tudi.”
SMS pomoč
Od letošnjega aprila pa imamo pri nas tudi identifikacijski sistem osebne varnosti. Deluje tako, da številko M-SOS, ki jo ima ponesrečenec na vidnem mestu v SMS-u pošlje na telefonsko številko M-SOS sistema.
“V povratnem SMSu so vse ključne informacije o ponesrečencu, ki jih lahko takoj posredujemo reševalcem na številko 112,” je pojasnil Jaka Verbič.
Po odpravljenih nepravilnostih v delovanju sistema pa lahko na številko 112 spet pošiljamo tudi SMS sporočila, obstaja vedno več uporabnih aplikacij za pametne telefone, ki omogočajo hitrejšo komunikacijo med klicateljem in operaterjem Centra za obveščanje, modernizira pa se tudi oprema (gorskih) reševalcev.
Vodja Centra za obveščanje RS Boštjan Tavčar pa omenja še en pomemben tehnološki premik: “V prihodnosti pričakujemo tudi storitev samodejnega klica iz vozil ob nesrečah, imenovano e-call, ki mora biti uvedena do leta 2015.”