Policija.si: Robert Kralj, pomočnik poveljnika Letalske policijske enote, in Klemen Premrl, vrhunski alpinist, sta 12. novembra v Letalski policijski enoti na Brniku sprejela srečno izžrebanko nagradne igre policije, Dominiko Bricelj.
Ob tej priložnosti ji je Kralj predstavil zanimivo delo in naloge policije ob reševanjih, Klemen Premrl pa je spregovoril o razlikah v alpinizmu poleti in pozimi ter o svojih osebnih izkušnjah.
Ob ogledu Letalske policijske enote se je nagrajenka, ki je s seboj pripeljala tudi nekaj družinskih članov in prijateljev, najprej seznanila z uporabnostjo policijskih helikopterjev pri delu policije, reševalnih in drugih organizacij ter z dosedanjo prakso, ki je pokazala mnogostransko uporabnost in izjemne manevrske sposobnosti helikopterja, ki omogočajo zlasti hiter in neposreden dostop na kraj dogajanja, prevoz ljudi, opreme, pregled nad prostorom ipd.
Kralj je pojasnil, da so helikopterji z vidika učinkovitosti postali praktično nenadomestljiv pripomoček policije pri urejanju in nadzoru cestnega prometa, zasledovanju storilcev kaznivih dejanj, nadzoru državne meje, predvsem pa pri reševanju ob naravnih nesrečah in nesrečah v gorah ter pri prevozu dojenčkov v inkubatorjih, hudo bolnih in poškodovanih. Nešteto je še primerov, ko so lahko helikopterji v približno 2000 urah letenja letno učinkovito priskočili na pomoč in rešili življenje ali preprečili hujše posledice, čeprav so največkrat izpostavljena ravno reševanja v gorah.
V ta reševanja se poleg policijskih helikopterjev, prvi policijski je v reševanju sodeloval že daljnega leta 1968, vključuje tudi policiste Gorske policijske enote, ki je v sklopu Posebne policijske enote ustanovljena za občasno opravljanje zahtevnejših policijskih nalog. Večina gorskih policistov je tudi članov Gorske reševalne zveze Slovenije, v gorah pa iščejo pogrešane, pomagajo ponesrečencem, svetujejo obiskovalcem gora in jih opozarjajo na ustrezno opremljenost, kar je dandanes navsezadnje tudi bistvo varnega obiska gora.
Kralj in Premrl sta v tem delu izpostavila, da je hoja po gričih, hribih in gorah zagotovo privlačna, vendar pa dejavnikov varnosti ne smemo zanemariti. Če je za hojo poleti značilno predvsem lepo in toplo vreme z občasnimi vremenskimi preobrati, pohodnika jeseni in pozimi že v lepem vremenu lahko spremlja precej več nevarnosti in nepredvidljivih situacij.
Za varen obisk gora je poletno opremo že treba zamenjati z zimsko
Premrl je razložil, da je že jeseni namreč bolj hladno, najbolj nevarni pa so jutranja zmrzal, megla, odpadlo listje, ki zakriva korenine, gladke skale, višje v gorah pa ponekod tudi sneg. Zato morajo biti koraki previdni, oprema pa ustrezna, saj so gore kraji ekstremov. Gre za ekstremne izpostavljenosti mrazu, vročini, soncu, vetru in izjemno hitrim vremenskim preobratom. Zato poleti prihaja do pregretja, telesnih poškodb, zlomov, zvinov, pa tudi pikov kač, jeseni in pozimi pa lahko pride predvsem do podhladitev, še več je nevarnosti za drse, zaradi letnega časa pa tudi za snežne plazove.
Zato mora biti oprema, ki je resda podobna poletni, ustrezna, vendar tudi dopolnjena z nekaterimi bistvenimi pripomočki. Pomembna so zlasti rezervna in toplejša oblačila, visoki pohodni čevlji, baterijska svetilka, kapa, rokavice, topla hrana in pijača, zelo priporočljiva je tudi uporaba čelade na bolj izpostavljenih poteh in pohodnih palic, na bolj strmih terenih pa cepin in dereze. Posebno pozornost je treba nameniti tudi plazovnemu trojčku. Gre za obvezen del opreme pozimi v gorah, sestavljajo pa ga lavinska žolna (obvezno z delujočimi baterijskimi vložki), sonda in lopata.
Vse te pripomočke je treba znati uporabljati, saj je npr. hoja z derezami in cepinom precej drugačna in bistveno težja kot poletna hoja s pohodnimi palicami in samo v visokih čevljih. Zato je treba na začetku zimske sezone zaradi občutka vaditi hojo z derezami in obnoviti ustavljanje s cepinom, ki je obvezen del opreme, ko uporabljamo dereze. K derezam in cepinu sodi tudi čelada.
Poleg opreme je posebno pozornost treba posvetiti tudi pripravi na turo. Enako kot poleti je treba preveriti vremensko napoved, posebno pozornost pa posvetiti snežnim razmeram in nevarnosti proženja snežnih plazov. Ta nevarnost se preverja na sami lokaciji, ker se razmere lahko bistveno razlikujejo od splošno podane ocene tveganja. Sneg lahko prekrije tudi poti in markacije po poti, zato je pomembno, da si pripravimo tudi dober načrt.
Jeseni in pozimi imajo drugačen odpiralni čas tudi planinske koče. Če smo poleti in pozno spomladi navajeni praktično 24-urnih storitev oskrbnikov, je ta čas drugače, večina planinskih koč pa je zaprtih. Tudi svetli del dneva je krajši kot poleti, zato je bolj priporočljivo načrtovati krajše ture ali v daljših turah bivak. Posebej pozimi tudi ni priporočljivo v gore zahajati sam.
Enako kot za poletni čas, velja tudi jeseni in pozimi še priporočilo glede dosegljivosti na mobilnem telefonu in občasno javljanje ter takojšen klic na številko 112 v primeru nesreče.
Kmalu bo prišel tudi čas ekstremnega in turnega smučanja ali podobnih alternativnih oblik preživljanja prostega časa v gorah. Te aktivnosti odsvetujemo, če niste dobro telesno pripravljeni, če nimate ustrezne opreme, dovolj znanja in izkušenj, nenazadnje pa tudi dovolj kondicije za spust po strmini.
Osebno izkušnjo z reševanja v gorah je prisotnim predstavila tudi nagrajenka. Pojasnila je, da je julija lani s soplezalcem plezala proti dvatisočaku Šitna glava nad Vršičem, ko je soplezalec zdrsnil in se poškodoval, poti pa zato nista mogla nadaljevati. Dostop do njiju je bil otežen. Zato se je v reševanje vključil helikopter, v katerem je bil ravno Robert Kralj, ki se mu je nagrajenka za uspešno reševalno akcijo zato še enkrat posebej zahvalila, pohvalila pa je tudi prispevek policije pri reševanju v gorah.