Kolesarjenje po hribih in dolinah.
Na kolesarjenju v Franciji žal ne gre po željah slovenskih navijačev, a kljub temu radi stopimo na kolo in sem šel.
Od doma po ulicah in preko mostu reke Ljubljanice s pogledom na Debni vrh, ki ga krasi pas meglic, preko Zavoglja v Sostro in na večkilometrski klanec mimo orlovega pitnika do sedla Pečar, kjer se cesta spusti v dolino Besnice ali pa nadaljuje po klancu navzgor na Žagarski vrh in navzgor me ponesejo moje noge ob pedeliranju in premagovanju strmine. Sonce je poskrbelo, da meglice vztrajajo le še v dolinah med hribovji, ko prikolesarim do Doma radioamaterjev na Žagarskem vrhu. Naredim kratek predah za nekaj fotografij Malega in Velikega Lipoglava s pasom meglic pod Krimom, nato pa zajaham ponovno kolo in se hitro spustim po klancu navzdol, da nadaljujem s klancem navzgor. Sledi rahel spust in ravnica, pa zopet klanec s pogledom na cerkev Sv. Ane, pa ravnica, kjer grem s ceste na hribček z lepim pogledom na Vnajnarje, za katerim so vidni visoki vršaci Kamniško-Savinjskih Alp.
Vrnem se na cesto in že grem navzgor po klancu, ki mu sledi dolg in hiter spust skozi vasico v dolino potoka Reke do križišča, kjer odvijem levo in pedeliram po naslednji dolini istoimenskega potoka na klanec do križišča na Pancah. Srečam prve kolesarje in odvijem desno na naslednji klanec in ko je le ta za menoj, sem na Malem Lipoglavu.
Pri gasilskem domu grem desno malce navzgor in mimo konjev na paši do središča vasice Veliki Lipoglav, kjer pri kapelici obrnem in odkolesarim nazaj do gasilskega doma. Spustim se še do cerkve Sv. Nikolaja in povzpnem nazaj na vrh vasice, od koder mi nekaj časa ni potrebno poganjati. Klanec poskrbi za hiter spust, ki mu sledi nekaj pedeliranja do križišča, ko sem ponovno na klancu srečajoč vedno več kolesarjev, ki se vzpenjajo, medtem ko sam hitim navzdol.
Kolesarim po dolini in skozi Podlipoglav do Sadinje vasi, kjer pred kamnolomom zavijem na makadam in po njem v Podmolnik.
Sledi spust in nato ravnica s pogledom na gore in Debni vrh, da nato odpeljem po cesti do reke Ljubljanice in ko sta za menoj zadnja kilometra, ustavim pred domačo hišo, kjer se kolesarski števec ustavi pri enainštiridestih kilometrih.
Tako, moja kratka tura je za menoj, pred menoj pa navijanje za Tadeja, Mateja in Luko.