Janez Mikec: Globalno segrevanje je ena izmed tem, pri katerih imam od večine nekoliko drugačen in skeptičen pogled na zadevo.
Podobno mnenje imam tudi o vremenskih ujmah, kot so poplave, suše, snežni zameti, žledolomi,... ter z njimi povezanimi številnimi dognanji, koliko so le-te v zadnjem času zaradi že prej omenjenih podnebnih sprememb bolj pogoste. Ob tem je potrebno poudariti, da štejem naravne nesreče kot posledico naravnih ujm le v tej meri, kadar s povzročitvijo škode vplivajo na prebivalstvo.
In pri mojem kritičnem razmišljanju imajo tri stvari ključno vlogo
Hitrost širjenja in količina informacij
V dobi informacijske tehnologije lahko za potres, tsunami, orkan izvemo že naslednjo sekundo (na Twitter-ju recimo), medtem ko so v starih časih informacije na druge celine potovale dneve, kaj šele da bi bile nato preko časopisov, radia, televizije dostopne vsem gospodinjstvom. Že na lokalni ravni sem opazil občutne razlike. V Dobravi v bližini Šentjerneja se Krka recimo od kar obstajam razliva ter poplavlja polja in včasih je bilo objav v medijih precej malo. V zadnjem letu, dveh pa praktično redno zasledim prispevke in slike idilične cerkvice v informativnih oddajah o tem, kako je na tem območju reka prestopila bregove, ogrozila hiše, zalila kleti,... Pred desetimi leti je Krka prav tako poplavljala, pa se naš okoliš v zvezi s poplavami niti približno ni toliko pojavljal v medijih.
Zbiranje in analiziranje podatkov
Šele zadnjh nekaj desetletij se natančneje spremljajo in beležijo večje količine meritev, na podlagi katerih sklepamo zaključke. Starejših podatkov razen omemb v kašnih časopisnih arhivih ni, drugod pa seveda ne obstajajo. Tudi zanašanje in upoštevanje izjav starejših "da takšne zime (ali kaj podobnega) še ne pomnijo" je pravzaprav brezpredmetno, saj 60, 70 let odkar so sami na svetu ni ravno reprezentativno obdobje za povzemanje resnejših ugotovitev. Za primer recimo verjetnost, da se bo v 100-ih letih zgodil potres s povratno dobo 100 let, ni 1, temveč je njegova verjetnost pojavitve "le" 0,63 oz. 63%. Enako velja za ostale ujme s povratnimi dobami in ja nihče na svetu ni toliko dolgo, da bi lahko na podlagi lastnih izkušenj podajal relevantne odgovore, kako pogoste/hude so ujme glede na starejša obdobja. Lahko da se je pred 130-imi leti pripetilo še kaj mnogo hujšega, pa to ni toliko prizadelo prebivalstva, saj ni moglo pretrgati električnih vodov, voda še ni tekla iz pip, poseljenost je bila manšnja (v naslednjem odstavku),...
Žledolom v Pivki leta 1899 podoben letošnjemu (vir: Kaška Gregorčič via Brane Gregorčič)
Širjenje prebivalstva
Zadnja izmed alinej se nanaša na širjenje prebivalstva. Spodnji graf prikazuje večanje števila prebivalcev Ljubljane v zadnjih 140-ih letih, medtem ko se je v enakem obdobju število prebivalcev Slovenije dvignilo iz 1.128.768 na 2.049.261, torej skoraj za 100%.
vir slike: Statistični urad Republike Slovenije
Veliko lepšo ponazoritev širjenja prikazujeta spodnji dve sliki oz. obvezen ogled animacije Geodetskega inštituta Slovenije.
Svet je čedalje bolj poseljen in ujme v obliki naravnih nesreč toliko lažje prizadanejo prebivalstvo. Če se je še pred 100-imi leti na istem mestu nahajalo polje ali gozd, temu ni nihče posvečal toliko pozornosti, kot če sedaj tam v primeru poplav stojijo hiše. Z našo nepremišljeno gradnjo, tam kjer ne bi smeli, omejujemo naravo in se ji hkrati še toliko bolj izpostavljamo. Marsikaj bi lahko preventivno preprečili, namesto da nedolžni ljudje potem nasrkajo in ostanejo po možnosti brez vsega. Že sam pogled na spodnjo poplavno karto Ljubljane da veliko misliti, kje vse se dovoli graditi oz. je že zgrajeno, ob tem pa se mi poraja tudi vprašanje, kdo bo odgovarjal pri naslednjih poplavah. Ljudje bodo sčasoma pozabili, kako hudo je bilo leta 2010, gradilo se bo dalje, spremenilo se ne bo nič, čez 30, 40 let bo pa morda zopet vse narobe.
Torej ujme so in vedno bodo, včasih nekoliko bolj drugič manj pogoste... le da bo prebivalstvo nosilo vse večje posledice.
Janez Mikec