Mengšan - Nika Zavašnik: Ni še dišalo po zimi, listje šelestelo je pod nami, modro nebo zibalo nad nami in temperature so bile ravno pravšnje za krajšo turo
po delu Paškega Kozjaka, okoli 7 km dolgega, ozkega in strmega apnenčastega pogorja, ki ga od drugih ločita reki Paka in Hudinja. Dosegli smo njegovo najvišjo točko na vrhu Basališča in razgledno točko Špik.
Zbralo se je devet ljubiteljev višin in hoje po tistih delih hribovij, ki večji del leta nezasluženo samevajo zaradi svoje terenske posebnosti in odmaknjenosti od obiskovalcev obleganih znanih točk, nižjih ali višjih. Točni kot švicarska ura, bi rekli, in že smo hiteli do izhodišča Doma na Paškem Kozjaku, na južnem pobočju iznad vasi Paka. Nič ni dišalo po kavi, morda je vse spalo, mi pa že zbrani in polni jutranje energije proti novemu višinskemu cilju. Š dobro se nismo ogreli in že smo prispeli do Sv. Jošta, zaščitnika poljščin in mornarjev, kjer poteka tudi tromeja med občinami Dobrna, Velenje in Slovenj Gradec.
Kompas v glavi nas je usmeril proti vzhodu, sprva rahel breg po kolovozu, ki se na zoženem grebenu kmalu spremeni v na trenutke skrito pot med skalami. Grebenska pot je s svojo razdrapanostjo, skalovitostjo presenečala vse nas, četudi so naši koraki premagali nazobčan in z listi prekriti ozek teren, ki nas je obdaril z občasnim pogledom na dolg hrbet Pohorja. Kot na morju, gor in dol, po ozkem, poraščenem grebenu, prispemo do travnate planjave, ki jo domačini imenujejo Ostrica.
Spominjajoča na zeleni bazen med dvema poraščenima vzpetinama je prehojena z občudovanjem, kot da smo prispeli v novi svet, v zadnjem delu pa krenili zopet skozi gozd po lahki poti do zaraščena vrha Basališča s 1.272 m in žigosali naše knjižice. Sestop smo ponovili vse do Sv. Jošta z župniščem, s podružnično osnovno šolo in tipično kozjaško stanovanjsko hišo in ga popestrili s »skokom« na sosednji Špik, tokrat nagrajeni s čudovitim razgledom na Mozirske planine, Raduho, Peco, Uršljo goro in Savinjske Alpe.
Naše jutranje izhodišče je bilo ob vrnitvi prebujeno, še več, dišalo je po kavici, juhi in jabolčnem zavitku!
Še enkrat pa hvala udeležencem za zabavno vzdušje in prelep poznojesenski izlet!
Uspela je še ena, a bolj zimska tura na Kopitnik, ko so tla za svoje pokrivalo zamenjala prvi letošnji sneg in v lepem vremenu smo iz Zidanega Mosta prišli mimo vasi Širje do koče in na razgleden skalnat pomol kot štrleči vrh iz gozdnatega grebena, vrnitev pa se je odvila po precej strmi poti v vas Brezno in nazaj do izhodišča.
Nika Zavašnik
PD Janez Trdina Mengeš