Slovenske novice - Sebastijan Ozmec: ... prinaša zimo?
LJUBLJANA – Letošnje leto je bilo, vsaj kar se tiče vremena, povsem drugačno, kot smo ga vajeni. Vreme je iz meseca v mesec kar tekmovalo, kako bo porušilo dolgoletno povprečje in kakšne ekstremne temperature bo prineslo. Doživeli smo vse, od pretirano mokre in mrzle pomladi prek ekstremno vročega poletja do neobičajno tople jeseni. Če se bodo vremenske razmere zaradi ekološkega vpliva človeka še naprej spreminjale, lahko samo ugibamo, kaj nam bo prinesla letošnja zima.
Posebno leto 2013
Zadnje leto je bilo zares posebno. Že lansko jesen je Slovenijo prizadela huda suša zaradi pomanjkanja padavin, ki je predvsem na Obali izpraznila vodne vire. Neobičajno vreme, vsaj kar se tiče dolgoletnega povprečja, se je nadaljevalo tudi pozimi, ko je sneg povzročal številne preglavice, predvsem v prometu, in se zavlekel vse do zmešanega marca, ki je ponovno prinesel obilno sneženje, kot da je januar. Po količini zapadlega snega v Ljubljani je bila zima z 250 centimetri snežne odeje celo tretja po vrsti v zadnjih šestdesetih letih. Ko smo si že skorajda oddahnili, pa je prišla vremensko nestabilna pomlad z obilnimi poplavami in izjemno malo sonca. Tudi mraz se kar ni hotel posloviti in je, kljub vročemu 1. maju, v naših logih nato vztrajal do konca maja, ko je bilo, recimo, v prestolnici zgolj 7 stopinj Celzija. Iz plaščev in dolgih rokavov smo nato sredi junija kar naenkrat skočili v poletje, ki je bilo nato eno izmed ekstremno najbolj vročih, kar jih pomnimo, saj so nas kar trikrat obiskali hudi vročinski valovi. Že med prvim, ki je trajal od 15. do 22. junija, so se temperature približale 35 stopinjam. Med drugim, ki je trajal od 25. do 29. julija, se je živo srebro povzpelo nad 35 stopinj, med tretjim, ki je trajal od 1. do 9. avgusta, pa so temperature prestopile tudi magično mejo 40 stopinj Celzija. Huda suša je kmetom zato uničila veliko pridelka, ponekod tudi do 50 odstotkov. Niti jesen ni potekala, kot je to običajno, in nas je še do prejšnjega tedna razvajala z visokimi 20 stopinjami Celzija. Šele ta teden so pri garderobi prišli na vrsto tudi plašči.
Da je letos bolj dinamično vreme kot običajno, ugotavlja tudi meteorolog Andrej Pečenko iz Agencije RS za okolje: »Zadnji del zime in precej pomladi je bilo nestanovitno, poletje pa je bilo zelo vroče in suho. Neobičajno je tudi, da je bilo do zdaj tako toplo. Konec oktobra in začetek novembra je bilo precej toplo za ta letni čas. Določeni dnevi so bili tako topli kot že dolgo ne. Kakšne hude zmrzali in slane še ni bilo, kar se pozna v naravi, saj imajo drevesa marsikje še listje.« Kljub temu ciklon v Sredozemlju vsake toliko časa prinese spremembe, kot so trenutne, ko se je končno malce ohladilo, kar je bolj primerno za to obdobje. »Največje spremembe so se zgodile zadnji konec tedna, ko se je ohladilo. V petek bi lahko bil tudi pojav sneženja do nižin, ne da bi se ravno snežna odeja delala.«
Kaj nam prinaša zima?
Kljub temu da se vsaj v bližnji prihodnosti, do 20. novembra, ne nakazujejo hude zimske razmere, je letošnje zimsko vreme težko napovedati. Hitro se lahko zgodi kakšen ciklon, ki prinese obilno sneženje in pravo belo zimo. Glede na to, kako se je vreme korenito zamenjalo v teh zadnjih letih, nihče ne ve, s čim nam bo postregla bližnja zima. Kljub temu Andrej Pečenko predvideva, da letos poplav ne bi smelo več biti: »V bližnji prihodnosti ne bo več takih padavin. Ker se je ohladilo in je manj vlage, pride tudi manj padavin. Res pa je, da če bi prišel pravi ciklon, bi lahko bile tudi močnejše padavine.«
Prihodnost vremena je torej negotova in o njej lahko zgolj ugibamo. Lažje o tisti bližnji: »Težko bi rekli, kaj bo. Se pa vreme že na krajši čas lahko hitro in korenito spremeni, vendar se potem hitro spet nekako ustali. In verjetno bo v prihodnosti podobno. Verjetno bomo imeli tudi kaj zime, saj ti cikloni, ki prihajajo v Sredozemlje, prinesejo hladnejši zrak v nižine. Če bi se tudi razjasnilo, pa bi lahko doživeli celo kakšen rekordni mraz.«
Podnebne spremembe
Kot klimatologi in meteorologi po vsem svetu tudi Andrej Pečenko ugotavlja, da je za nestanovitno vreme, ki se ga ne da več z gotovostjo napovedovati s starimi ljudskimi pregovori kot do zdaj, kriv pretežno človek s svojim onesnaževanjem, predvsem z izpustom toplogrednih plinov. Ekstremno vreme bo zato v prihodnosti verjetno prej pravilo kot izjema. Cikloni v Sredozemlju, ki vplivajo na vreme pri nas, namreč niso več takšni kot v preteklosti: »Na severnem polu ni več toliko ledu. Zaradi tega se tam ne nabira toliko hladnega zraka. Včasih je bil ta zrak bolj enovit, in ko se je začela zima, se je počasi spustil dol in so fronte ter cikloni lepo prihajali, zato so bile spremembe malo bolj redne. Zdaj pa ni toliko tega in vse, kar pride dol proti jugu, se po navadi tukaj odcepi, ostane tukaj, vztraja, se vrti dolgo časa in zato je drugače. Ni tako kot včasih, ko je prišla dolina hladnega zraka, da je bilo ciklonsko, da je bilo najprej toplo, potem pa se je ohladilo in snežilo. To se vidi tudi po tem, da sami cikloni, če so v Sredozemlju, ne prinašajo veliko padavin zahodni Sloveniji. Za to bi moral biti tisti pravi genovski ciklon in dolina hladnega zraka, ki v višinah prinaša topel vlažen zrak v Julijske Alpe, in potem nastanejo tudi padavine. Tako da je malo drugačno vreme, kot je bilo včasih.«
Sebastijan Ozmec