Alpinistični razgledi 39/1992 – Miha Kajzelj: Eldorado prostega plezanja v velikih stenah – Zgodovina – Smeri z opisi
Alpinistični razgledi 39/1992
iz kartoteke prvenstvenih vzponov
Miha Kajzelj
JUŽNA STENA PLANJE
Eldorado prostega plezanja v velikih stenah
Pri raziskovanju divje gorske pokrajine nad Zadnjico se nemirno plezalčevo oko mora ustaviti na črnemu trikotnemu zidu. Le-ta pada z južnih melišč Planje med mogočnimi monolitnimi stebri v razdrapan svet grap in rušnatih glav; med njimi poteka mulatiera na Kriške pode. Po njej se dvigneš približno uro hoda in zaviješ v mogočno grapo, ki jo mulatiera prečka takoj za kapelico. Na tem mestu je zelo primerno prespati, ker je do južne stene Planje skupaj skoraj 3 ure dostopa. V primeru dežja je pod velikim balvanom v grapi votlina, kjer lahko bivakira ena naveza. V grapi je tudi v najhujšem poletju voda, ki se nabira v tolmunih pod potjo. Ker je grapa zaradi velikih skokov neprehodna, se držiš njenega desnega roba, kjer slediš gamsjim prehodom (skozi okno) do lovske poti (stara žica). Po njej greš desno okoli roba čez travnato pobočje do rušnatega grebena, kjer so si gamsi utrli prehode navzgor do velike grape. Tu se ti ponovno pokaže stena v svoji popolni mogočnosti. Ko gledaš, ne najdeš nobene oprijemljive razčlembe, po kateri bi lahko vodila kakšna smer. Velika grapa te po pol ure plezanja po zglajenih prehodih tretje stopnje pripelje pod steno. Tu si je dobro še zadnjič pogledati shemo, kajti pri vstopu ni videti ničesar več. Po levi se še povzpneš na podstavek pod steno, kjer je na štiridesetih metrih širine vstop vseh do sedaj preplezanih smeri.
ZGODOVINA
Steno so že v osemdesetih letih opazili primorski, pustolovščine željni plezalci, vendar so jo najprej
otipavali v njenem desnem obrobju. Nastali sta
Kozorogova in Gozdarska smer (AR 16). Prva res težka smer -
Zajeda hrepenenja (po imenu sodeč so si jo fantje res dolgo želeli) - je bila preplezana poleti 1982 in je prva, ki se sooči s problemom osrednje, gladke in navidez nepreplezljive stene. Smer sta leta 1985 Slavc Svetičič in Janko Humar preplezala prosto; en raztežaj VII in en VII-. Namesto sestopa sta se kar po vrvi spustila čez steno. Zavrtala sta nekaj svedrovcev na ključnih mestih v bodoči smeri, ki sta jo speljala čez
najlažje prehode v steni. Smer, ki je navidez nelogična, sta naslednji dan splezala od spodaj in jo imenovala zelo primerno:
Ogledalo. Značilne zanjo so namreč kot ogledalo gladke plošče, kjer je varovanje zelo težko ali nemogoče namestiti. Treba je pač plezati brez varovanja desetmetrske odstavke VI+, najtežje detajle pa sta plezala tehnično. Tisti čas je bila to ena najdrznejših smeri v naših gorah in tudi danes je zahtevna. Prva plezalca sta med plezanjem uporabljala tudi hudičeve krempeljce; ocena je bila VI+, A3, čas plezanja pa 12 ur. Prva sta
Ogledalo ponovila Bojan Počkar in Jernej Stritih naslednje leto (1986) v osmih urah. Leta 1989 pa je Počkar v navezi z Vanjo Furlanom
Ogledalo preplezal prosto in ga ocenil z VIII/VIII-. (Ocene raztežajev 6+, 6+, 6- , 8-, 7+, 7-, 8, 7+; čas vzpona dobrih šest ur.) Ta vzpon je predstavljal v tistem času zelo drzno dejanje. To je bila prva smer (ob neupoštevanju in nepoznavanju Frančkovih smeri v Križevniku) s toliko zaporednimi raztežaji, težjimi od šeste stopnje. Ocene so danes nekoliko popravljene, kljub temu pa je v smeri še vedno šest raztežajev sedme stopnje, ob tem, da je bila smer leta 1989 bistveno manj opremljena kot je danes. Teden dni pred tem vzponom sta Počkar in Furlan splezala še eno smer, ki sledi lepim prehodom v ploščah nad
Kozorogovo smerjo, jo na koncu preči in zavije desno od nje na rob stene. Smer je nastala kot poskus preplezati steber desno od
Zajede hrepenenja; imenovala sta jo
Snežniška.
Franček Knez in Silvo Karo sta 1989 tudi splezala vsak svojo smer - vsak s svojo spremljevalko. To sta seveda bili tudi prvi ženski, ki sta se povzpeli čez steno. Franček se je kljub temu, da je eden največjih mojstrov iskanja prehodov, stene lotil od zgoraj in zavrtal 17 povprečnih svedrovcev in še nekaj navadnih klinov. Na vrh stene pa je takrat preplezal po smeri Pikaki, ki menda poteka ob Grapi in verjetno še dolgo ne bo znano, kje. Potem je smer, ki jo je poimenoval Bodeča Neža, z Andrejo splezal od spodaj, za kar je potreboval 8 ur in jo ocenil z VIII. Ocene raztežajev: 7, 7, 6+, 7+, 8, 6+, 7+, 8+, 6+ in zanj je bila smer praktično opremljena. Gre za izredno težko smer, v kateri so najzahtevnejši lahki raztežaji, ki so neopremljeni in je v njih zelo težko namestiti dobro varovanje; tudi orientacija ni lahka. Težji raztežaji so opremljeni s svedrovci, ki pa močno rjavijo in so v zelo slabem stanju. Zadnji trije raztežaji potekajo po škrapljastih žlebičih, skala je drobljiva, prehodi pa neverjetno lepi. Frančku vse če-stitke zanjo, govorice o dobri opremljenosti pa so več kot relativne. Bodečo nežo sta 1992 ponovila Matjaž Jamnik in Miha Kajzelj v osmih urah. Ocenjujeta, da je to zaenkrat najzahtevnejša smer v steni (ob nepoznavanju Vizije).
Silvo Karo se je z Mirando Ortar stene lotil od spodaj. Po treh lažjih raztežajih se je znašel na stebričku pod dolgimi črnimi žlebiči, ki se z vrha zlivajo čez steno. Po njih je splezal na rob stene in vmes nekajkrat zavrtal ter zabil nekaj klinov. Vsi uporabljeni klini so ostali v steni. Značilno je lepo plezanje po škrapljasti skali brez možnosti nameščanja varovanja tudi do 10 m. Pomeni, da je smer psihično zelo zahtevna, padec v ostrih žlebičih pa ni priporočljiv. Smer poteka v zgornjem delu pol raztežaja levo od Zajede hrepenenja. Silvo pravi, da je prosta ponovitev vsekakor možna.
Zadnje dejanje v steni je poleti 1992 opravil odlični primorski plezalec Slavc Svetičič. V šestih nepovezanih dneh je julija sam preplezal novo smer z imenom Črni baron. Smer je zaenkrat najbolje opremljena v steni, saj je v njej 31 svedrovcev in 17 klinov. Varovanje je (verjetno) nameščal s tehničnim plezanjem, celo smer pa opremil od spodaj in našel izredno lepe prehode v kompaktni beli skali. V njej sta tudi dva raztežaja osme stopnje, ki še nista preplezana na pogled, sta pa odlično opremljena. V smeri je potrebno zabiti še kakšne 4 kline za vmesno varovanje in na stojiščih, na katerih pa je vsaj en klin že v skali. V pred zadnjem raztežaju se smer nelogično umakne levo v lažji svet; verjetno je bila črna zajeda nad stojiščem mokra. Smer je prvi ponovil Matjaž Jamnik v navezi z Danijelom Čemasom.
OPREMA, SESTOP IN PRIPOROČILA
V steno je (predvsem poleti) priporočljivo vzeti nekaj litrov vode, kajti dehidracija ob težkem plezanju je velika. Popoldne piha po steni navzgor močan vzgornik, zato je nujno vzeti s sabo kakšen
termofleece; med samim plezanjem pa so priporočljive bele majice. Od opreme za vse smeri velja: komplet metuljev, zatičev in kladivo. V Ogledalu in Črnem baronu 4 kline, v Viziji in Bodeči neži pa do 10 različnih klinov. Čez Bodečo nežo so urejeni spusti ob vrvi (45, 40, 40, 45, 30 m), za kar je potrebna dvojna vrv. Priporočljivo je, da prvi plezalec na stojišču potegne k sebi eno od vrvi in jo spusti nazaj na stojišče spodnjega plezalca, ter potegne navzgor nahrbtnik z vodo. V prečnicah je to seveda nemogoče.
SMERI - OPIS PO RAZTEŽAJIH
1. Kozorogova smer
PrV Peter Poljanec - Slavc Svetičič; 5/4, 220 m, 3 ure (AR 16)
2. Zajeda hrepenenja
PrV 19.08.1982 Ivan Menard - Peter Poljanec; VI, A2/V, 250 m, 10 h (opis AR 16).
1.P in 1.PP Slavc Svetičič - Janko Humar, 1985; VII, VII-
2.P in 2.PP Bojan Počkar - Igor Kalan, 1986
3. Ogledalo
PrV Janko Humar - Slavc Svetičič 1985 (po predhodnem spustu čez steno in zavrtanju nekaj ključnih svedrovcev); VI+, A3, 250 m, 12 h
1.P Bojan Počkar - Jernej Stritih 1986, 8 h
2.P in 1. PP Bojan Počkar - (Vanja Furlan) 1989, 6.30 h
Opis po raztežajih:
1.R: 20 m levo od značilne votline (bivak) naravnost navzgor na poličko. Desno, nato navzgor (mostiček) pod zajedo (5 klinov). 2.R: Po zajedi navzgor, nato desno čez previs na poličko. Po plošči pod steho v poč in po njej rahlo desno navzgor (5 k).
3.R: 5 metrov levo, nato po strmem odstavku naravnost navzgor in desno po poči na poličko (1 k).
4.R: Po plošči levo navzgor (2 e), nato levo pod previsno stopnjo navzgor do nihajne prečnice (15 m); prečnica levo navzdol na stojišče (2 k).
5.R: Levo navzgor po plošči (2 e) ter nato rahlo levo po plošči na stojišče (1 e).
6.R: Prečnica levo navzgor do izrazitega kota na levi in po poči navzgor in desno na stojišče (2 e).
7.R: Čez ploščo naravnost pod previs in čezenj na stojišče (4 k).
8.R: Levo čez ploščo (1 k) v lažji svet in desno na rob stene, ali pa naravnost (A3 e) po poči v lažji svet in na rob stene.
4. Snežniška
PrV Bojan Počkar - Vanja Furlan 07.07.1989; VII-, 250 m, 8 h
Opis po raztežajih:
1.R: Prvi raztežaj Ogledala, 35 m.
2.R: Vodoravno desno čez ploščo, stojišče na vrhu zajede (V+). 15 m.
3.R: Poševno desno navzgor čez prehode v ploščah (VII-). 35 m.
4.R: Naravnost navzgor in prečnica desno pod previsi (VII-) na stojišče pod robom previsa. 25 m.
5.R: Naravnost navzgor (VI) v Zajedo hrepenenja in čeznjo desno v plošče 30 m.
6.R: Navzgor po razčlembi in poševno desno (VI-) na stojišče v Kozorogovi smeri.
7.R: Čez njo desno v plošče (VI-, 2 k) in desno od previsa navzgor.
8.R: Po lažjem na vrh stene (III). 35 m.
5. Vizija
PrV Silvo Karo - Miranda Ortar 16.07.1989; VI, A1, 230 m, 7.30 h
Opis po raztežajih:
1.R: Iz luknje na desnem robu in poševno levo (V+) na 2. stojišče v Ogledalu (50 m).
2.R: Do previsa in desno (odcep od Ogledala) po zajedah poševno navzgor na stebrič. 50 m.
3.R: Po lahkem prehodu desno na stolp (2) in stojišče desno za njim. 20 m.
4.R: Navzgor čez ploščo (A1, 6VI, e, k, metulj 2-3) na stojišče (1 k, 1e). 25 m.
5.R: Levo in navzgor po žlebiču in nazaj desno (VI). Navzgor čez ploščo (1 k, 1 e, A1) do stojišča (1 k) 25 m.
6.R: Levo in navzgor čez ploščo (k), nazaj desno (VI) ter navzgor na stojišče (2 k). 30 m.
7.R: Levo čez plošče (k) v črn žlambor (1 k, 1 e) in po njem (VI) na rob stene. 30 m.
Za smer so značillni 10 m runouti v šestici, kjer je nemogoče urediti varovanje; v zadnjem raztežaju pa je skala drobljiva.
6. Bodeča neža
PrV Franček in Andreja Knez, 26.10.1989; VIII, 220 m, 8 h; opremljeno od zgoraj.
1.P. Matjaž Jamnik in Miha Kajzelj 05.08.1992; VIII/VII+ (7, 7-, 7- , 7+, 8-, 7-, 7+, 8, 7-).
Opis po raztežajih:
1.R: 20 m levo od vstopa v Ogledalo; čez lahek svet na stebriček in čez ploščo (2 e) pod previs, na levi čezenj in na stojišče (1 e); 40 m.
2.R: Po zajedi (1 k) in levo čez ploščo na polico in stojišče (1 e); 20 m (Črni baron gre od tu naprej levo).
3.R: Čez previsek navzgor pod previsno stopnjo in pod njo (VII-, 1 k v strehi) desno navzdol na stojišče. 20 m.
4.R: Navzgor (1 k, 1 e), VII+, in stopnjasto rahlo desno VII- na stojišče. 30 m.
5.R: Desno in navzgor (5 e), VIII-, v Ogledalo in po njem 20 m VI+ do stojišča (3 k = nihajka v Ogledalu); 40 m.
6.R: 5 m gor po zajedi in prečnica vodoravno desno (mostiček z belim prusikom) po prehodih do stojišča (2 k, VII-, 15 m, slabo varovanje in težka orientacija - izgubljivost v ploščah).
7.R: Desno po žlamborju VI, ki preide v žlebič, po njem (VII+, 4 e) in levo čez donečo lusko, ter okoli strehe (VI+) v zajedo. Po njej do stojišča (2 k). 35 m.
8.R: Navzgor po zajedi (VII, 2 k) in desno čez ploščo (VIII, 1 k, 1 e) na stojišče pod previsom. 15 m.
9.R: Desno v žlebiček (VI-) in za robom v sprano zajedo (VII-), po njej v loku levo (veliki metulji) pod ploščo, na levem robu čeznjo (1 e, VI+) in proti desni po žlebičih naravnost gor do vrha (VI) na stojišče (2 e), kjer je začetek spustov po vrvi. Zelo kočljiv raztežaj, drobljivo, zasigano, brez varovanja (50 m).
7. Črni baron
PrV Slavc Svetličič, julij 1992 (6 dni); VIII/VII+, solo, opremljeno od spodaj
1.P Matjaž Jamnik - (Daniel Čemas), 10.08.1992
Opis po raztežajih:
1.R: Skupen z Bodečo nežo
2.R : Po
Bodeči neži do svedrovca in levo po prehodih poševno (1 k) na stojišče (1 e, VI+). 25 m.
3.R: Levo čez ploščo in previs za svedrovci (5 e, 1 k), 8 in desno na stojišče (2 k). 20 m.
4.R: 15 m navzgor (VII-, 1 k, 1 e) in desno prečnica po polici. Prečnica desno navzdol čez ploščo (2 e), nato navzgor v
Ogledalo, kjer je stojišče (2 k). 40 m.
5.R. - 15 levo navzgor po
Ogledalu (VII+, k, 2 e), potem odcep od
Ogledala in desno navzgor (4 e, 1 k) stopnja-sto navzgor in prečnica levo 5 m na stojišče (1 k). 40 m.
6.R. - Naravnost navzgor (1 k, 2 e) in levo pod streho ter čeznjo (VIII, 3 e) v poč. Po njej levo navzgor (VI, 1 k) na stebrič, stojišče (1 e). 30 m.
7.R. - Levo (2 k) vodoravno 15 m do majavega stebrička in čez njega v lažji svet, ter poševno desno navzgor na stojišče (1 e, 1 k). 35 m.
8.R. - po gredi desno navzgor (III) in levo navzgor čez strmo stopnjo (IV+) na stojišče na robo stene (2 k). 35 m.
Poobjava je vsebinsko enaka objavi v AR, le oblikovanost teksta je nekoliko prilagojena spletnim možnostim, ocene, ki so bile zapisane z arabskimi številkami, smo popravili v rimske (UIAA), datume smo – zaradi nadaljnje rabe - zapisali
računalniško, prav tako čas plezanja in – imena smeri smo označili s poševnim zapisom, kot ga tudi sicer uvajamo.