Planet SiOL: Pred strelo ste varni samo v hišah s strelovodom ali v avtomobilu. Strela ubija vsako leto v gozdovih in dolinah, planinah in gorah, skratka tudi tam, kjer ne bi nikoli pričakovali.
V naselju Ratež v občini Novo mesto je strela udarila v ljudi, pri čemer je poškodovala tri osebe. Kaj lahko sami storimo za svojo varnost v takšnih primerih?
Pravočasno v varno zavetje
Kot navajajo na Upravi za zaščito in reševanje RS, je edina učinkovita zaščita pred strelo, da se pravočasno zatečete v varno zavetje. Nobena nevihta ne pride nepričakovano. Za zagotovitev največje mogoče varnosti na upravi svetujejo, da izlete načrtujete tako, da boste pravočasno, torej opoldne oziroma zgodaj popoldne že na varnem, v koči, na vlaku, v avtu.
Če vas je že ujela nevihta, ste posebno ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, ob vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih, pod daljnovodi.
Manj nevarno (nikakor pa ne varno) je v dolinah, globelih, približno 15 metrov od skalnih sten, če čepite pod vrečo za bivakiranje, sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami. Zračni puh je namreč pahnil v globino že veliko ljudi, še navajajo na upravi.
Ukrepajte preventivno
Poslušajte vremenska poročila in pazite na vremenske pojave. Vročinska nevihta je najpogostejša spomladi in poleti, ko se zrak zelo segreje. Hladna fronta se najpogosteje pojavi s silovitimi in nenadnimi nevihtami. Kjer je bilo še malo prej lepo vreme in jasno nebo, zelo hitro nastanejo kopasti oblaki in kmalu nato se razbesni nevihta.
Opozorilna znamenja:
• poletna stanja z izenačenim zračnim tlakom so ugodna za nastanek neviht; soparno ozračje, kopasti oblaki.
Znamenja za preplah:
• kopasti oblaki s temnim vznožjem in razcefranimi robovi,
• oddaljeno grmenje.
Skrajno nevarno:
• razelektritve v ozračju (lasje stojijo pokonci, prasketanje ...)
Kot še navajajo na spletni strani uprave, električna polja nastanejo predvsem ob močnih navpičnih gibanjih zračnih gmot, trenju ter nastajanju padavin in njihovi pretvorbi. Nastajajo pa tudi v lepem vremenu, a tedaj niso tako močna.
Tri sekunde … En kilometer
Strela, ki se jo vidi kot blisk in sliši kot grmenje, nastane ob razelektritvi (električno praznjenje), večinoma pa udari med nevihtnimi oblaki ali njihovimi deli, včasih tudi med oblaki in zemljo. Strela išče pot najmanjšega odpora. Gre za pot, kjer je zrak najbolj ioniziran (razdeljen na pozitivne in negativne naboje) oziroma bolj električno prevoden, spremlja pa jo močan pok, ki nastane, ker zrak v kanalu strele v trenutku zažari in se močno razširi, takoj nato pa spet skrči. Zvočni valovi se ob poku odbijajo od tal in zračnih gmot, zato slišimo te poke kot grmenje. Po času, ki mine od bliska do groma, ki ju zaznamo, lahko približno ugotovimo oddaljenost bliska od mesta, kjer smo. Tri sekunde pomenijo razdaljo približno enega kilometra, še navajajo na upravi.
Električni tok v streli doseže jakost do sto tisoč amperov, napetost v streli pa lahko preseže 100.000 voltov. Ciklon.si za primerjavo navaja delovanje pralnega stroja, ki pri svojem največjem obratovanju porablja tok približno 10 amperov.
D. I.