MMC RTV SLO: 
Velika planina - kjer poleti gospodarijo pastirji, pozimi pa bajtarji + komentarji
Da Veliki planini pripada posebno mesto med slovenskimi planinami, je splošno znano, manj pa je tistih, ki vedo, da na planini poleti gospodarijo pastirji, pozimi pa bajtarji.
Bajtarji so tisti, ki čez zimo pri kmetih lastnikih najemajo bajte in v zimskem času skrbijo, da je tudi takrat, ko je planina pod snegom in na njej poleg sonca gospodarijo tudi megla in viharji, veselo in prijetno.
Med bajtarji prav posebno mesto zaseda njihov častni član Peter Dolinšek, ki že 50 let živi na planini in je Slovenec z najvišjim stalnim prebivališčem. Peter pravi, da mu kot drugim bajtarjem na planini ni nikoli dolgčas in da ima vedno družbo, pa tudi če veter poje okrog vogalov.
Ekipa TV Slovenija se je na Veliko planino odpravila prav takrat, ko je potekal bajtarski krst, več pa si lahko pogledate v spodnjem prispevku.
Video: Kako živijo bajtarji Velike planine?
sunscreen
02.02.2013 ob 14:18
Maškarada na najvišji ravni.
+ 7 glasov
tureavanture
02.02.2013 ob 14:43
šnopsanje
The Stig
02.02.2013 ob 15:49
AaaLOL Tale možakar z očali in klobukom...a ga ni mel Bedanc v kletki pod stropom? Brincelj hehe.
pikam_dopust
02.02.2013 ob 19:12
Bajtar ne more biti vsak... Najprej mora biti upokojenec, ki ima zagotovljen soliden denarni tok in se lahko tako brezskrbno prepusti čisti uživanciji. Redke izjeme zgolj potrjujejo to zlato pravilo.
Škoda.
Točno to, da je to v resnici privat zabava zelo ozke in izbrane druščine, namreč zimski turizem na tej planini zavira.
lo_pa__ta
03.02.2013 ob 12:35
Prijavi neprimerno vsebino
sama fovsija
pikam_dopust
03.02.2013 ob 15:02
Če nimaš drugih argumentov, se pa nakvaka, da smo fouš.
To je zlati Slovenčkov recept, ki ga sam zelo dobro pozna (ker je sam tako pogosto fouš).
Po letih "poročanja" sem se tokrat pa končno odločil, da čisto direktno povem, da je omenjena "bajtarija" privatna zabava (gori je nekdo napisal: maškarada) ozkega kroga (na slikah in videih iz njihovih "dogodkov" se vidi, da cca 30) precej priviligiranih upokojencev (moraš imeti veliko prostega časa in tudi kar nekaj denarja, da izpolniš pogoje za bajtarja - kar je v tem poročilu tudi zelo jasno dano vedeti, če le razumeš stavke, ki jih je župan povedal), ki se opravičuje s kobajagi "ohranjanjem tradicije".
Ne vem, kako si ti. Ampak jaz silno nerad hodim okoli druščin, za katere je v nebo očitno, da so bolj ali manj zaprte. Imam občutek, da tja "vdiram", češ "Saj se ja vidi, da se tu pa vsi ostali poznamo, samo ti si tujec!".
In glede na to, da tale "bajtarija" nikoli ni privlekla kaj več kot 50 ljudi, četudi ta planina sploh ni osamljena gora, domnevam, da je tudi ostalim ljudem neprijetno hoditi okoli takih, očitno privatnih družb. Zato pa pravim, da dokler bodo tile samooklicani "elitarji" furali neke sorte privaten klub, toliko časa od t.i. "bajtarije" v turističnem smislu (na kar se bajtarji tako radi sklicujejo, ko privatizirajo to tradicijo) Slovenci ne bomo imeli popolnoma nič.
Čudi me le, zakaj se o tem privatnem žuru vsako leto poroča. No, ja.... V bistvu je ime novinarja samo od sebe dovolj zgovorno in pojasnjuje, zakaj to tu beremo, o kakšni drugi tradiciji v Sloveniji, ki je veliko bolj odprta za širše množice, se pa nič ne ve - pri nas se pač delajo novice po sistemu "jest vas poznam, pa vas zato pridem posnet", ne pa po logiki "poglejte no, kaj smo izbrskali, da vse imamo in kako o tem nihče nič ne ve, zato je to treba posnet"...
administrator
07.02.2013 ob 11:42
Spoštovani!
Objavljamo odgovor Mira Štebeta:
Na anonimno bevskanje v forumih običajno ne odgovarjam. Mnenje tistih, ki se strahopetno skrivajo v anonimnosti, o mojem novinarskem delu me ne zanima, čeprav me zanima mnenje resnih, pametnih gledalcev - tudi, če gre za kritiko, saj se od nje lahko še vedno marsikaj naučim. Z ljudmi z obrazom in imenom sem se vedno pripravljen pogovarjati.
Moram pa le spregovoriti par besed v bran bajtarjev, saj je v čvekih ob prispevku o njih preveč žaljivih neresnic. Res je: da postaneš bajtar, moraš izpolnevati nekaj pogojev, vendar bajtarji še zdaleč niso zaprta družba. Na njihovih prireditvah so dobrodošli vsi ljudje dobre volje! Večkrat sem opazoval, kako medse sprejmejo vse veseljake, kako so lahko na njihovih pustnih slalomih nastopili vsi, ki so imeli maske, kako so pastirčkove igre namenjene vsem otrokom, kako so lahko vsi pokušali bajtarski golaž in kako so tudi drugi lahko šli z njimi na njihove planinske ture in zapeli z njimi. Običaj iniciacije pa poznajo tudi v drugih združbah, na primer pri lovcih, rudarjih, alpinistih itn. Pač vsak ne more kar tako postati npr. alpinist, jamar, balonar. Kdor želi doseči kak tak naziv, se mora za to potruditi. Ni dovolj zafrustrirano buljenje v računalnik in kritiziranje vse vprek! Če koga zaprte ali odprte družbe zanimajo, je to njegov problem. Če bi pisali, kako monožična je udeležba na bajtarski čistilni akciji, bi se spet nekateri anonimneži hitro oglašali, kako jim ni všeč, če gre za take masovne akcije. Nihče jih ne sili v to! Vsak ima lahko svoj okus, ni ga pa treba vsiljevati drugim.
Treba pa je poudariti, da bajtarji absolutno niso krivci za to, da Velika planina ni tisto, kar bi lahko bila. Bajtarji za Planino veliko naredijo, vendar so oni le najemniki bajt in tisti, ki dajejo planini življenje pozimi. Škarje in platno usode planine so žal v drugih rokah! Prepričan sem, da bi precej več morala narediti država, saj gre za edinstveno planino – zaklad narave in naše kulturne dediščine pa skoraj ni zaščitena. Breme Velike planine nekako leži na plečih občine, ki pa je prešibka, da bi naredila odločilen korak. Planina zanjo ostaja zgolj vreča brez dna v katero vsako leto vlagajo na tisoče evrov, večinoma le za vzdrževanja tistega kar še je na Planini. Pa o tem kdaj drugič, čeprav sem o tem že pripravil tudi več prispevkov.
Bajtarji so zgolj ena od zanimivosti Planine – posebna subkultura kakršne ne poznajo drugje. V vrstah bajtarjev so bili tudi Drenovci – začetniki zimske alpinistike, smučanja, fotografije, filmanja in jamarstva. Med bajtarji je bil Vlasto Kopač, ki se mu moramo zahvaliti, da je Planina ostala to kar je in da je niso spremenili v farmo prašičev, kar so načrtovali po vojni. Bajataji niso le premožni upokojenci, ki si to lahko privoščijo, res da starejši med njimi prevladujejo, niso pa edini. Za to da najamejo bajte za nekaj mesecev plačujejo različno visoke zneske, nekateri tudi zgolj simbolične, in za to, da najameš bajto ni treba biti miljonar, biti pa moraš človek pravega kova. Predvsem človek, ki ima rad planino, naravo in dobro voljo, tisti, ki energijo in čas raje zapravljajo za pljuvanje vse vsprek in širjenje negativnih energij, zagotovo nimajo mesta med bajtarji.
Kracunom , ki svoje nepoznavanje obešajo na veliki zvon, bi priporočal branje knjige etnologinje Teje Hlačer: Ko se planina preobleče (Bajtarstvo Velike planine). Mogoče bi dojeli, da je bajtarstvo zanimiva subkultura, ki bi jo znali drugje koristno vključiti v turistično ponudbo. Pa tega ne storimo, saj je okrog nas vse preveč zafrustriranih mrzlovoljnežev, ki drugim nič ne privoščijo in drugih ne znajo pohvaliti, čeprav bi mogoče s tem tudi sami kaj pridobili. Zato za konec pošiljam nerazgledane anonimneže v oslovski kot, kjer bi jim za kratkočasenje priporočil La Fontainejevo basen o lisici in kislem grozdju ter zaželel razsvetlenje s spoznanjem, da je svet treba začeti spreminjati pri sebi. Z bajtarji pa bom med tem veselo brundal tisto Kekčevo: »Dobra volja je najbolja!«
Miro Štebe