Ona, Ona potuje - Marko Lozinšek: ... Od okrutnega in gnusnega dejanja indijskih vojakov v gorski vasici Konan Pošpura je minilo že dvajset let, vendar se številni Kašmirci še zmeraj spominjajo tragičnega dogodka ...
Bogata in pestra obdarjenost Kašmirja z osupljivimi stvaritvami matere narave je v popolnem nasprotju z morijo, ki deželo v zavetju himalajskih gora pretresa že vse od nastanka Indije in Pakistana v letu 1947. Pod oboki mogočnih gora so se Kašmirke, ujete v viharju vojne in nasilja, znašle na bojišču nesmiselnih bitk, ki jih že desetletja žene eksplozivna mešanica vere in politike. Edinstveni kašmirjat, ki se je stoletja dolgo zrcalil tudi v liberalnejšem odnosu do žensk, so zamenjale puške, bodeča žica in več tisoč tragičnih usod.
Prijetno presenečenje
V sproščenem pogovoru ob čaju in kolačih v družbi treh učiteljic in zdravnice se stereotipi o zapostavljenosti in neenakopravnosti žensk v tradicionalnem muslimanskem okolju pošteno zamajejo. Odločne, pokončne, izobražene, komunikativne, urejene, rahlo naličene, malce radovedne, povrhu vsega pa še lepe. Vzoren zgled emancipacije. Štiri zgovorne in samozavestne Kašmirke pa niso edine predstavnice ženskega spola, katerih pokončna in samozavestna drža preseneti prišleka v politično nemirnem Kašmirju. Njim podobne so prodajalka v knjigarni na Lal Čoku, uslužbenka v menjalnici, knjižničarka na univerzi in prodajalka slaščic v bližini prijateljeve plavajoče hiše na reki Dželum v Šrinagarju. Tudi dekleta in ženice, ki jih srečam na pohodih po kašmirskih gorah, izžarevajo toplino, pokončno držo in ponos. So marljive, skrbne in delavne. Pogosto jih videvam v gozdovih, na njivah in pašnikih ter pred čistimi, a skromnimi domovi, največkrat narejenimi iz kamna, lesa in blata. So radovedne, prikupne in rade vzpostavijo stik z tujcem, čeprav je ta v večini omejen na govorico telesa, predvsem na kriljenje z rokami.
Žene dolgoletnih kašmirskih prijateljev, treh bratov, Nazirja, Amina in Mehradža, prav tako ne sodijo med ubogljive, ponižne, sramežljive, zapostavljene, zatirane in ne vem še kakšne ženske, ki se skladajo s splošnimi predstavami zahodnjaka o življenju muslimank nekje v tretjem svetu. Ne skrivajo se, ali bolje rečeno, možje jih ne skrijejo pred radovednimi pogledi in vprašanji zvedavega popotnika z drugega konca sveta. Tudi njihov značaj in navade niso v skladu s predpisanimi strogimi islamskimi zakoni. Mehradževa soproga izjemno uživa v brbotanju tradicionalne vodne pipe in posluša rock. Všeč so ji predvsem Floydi in Stonesi. Aminova boljša polovica nerga in sitnari, če se dedec vrača domov v poznih urah. In to tako glasno, da jo je mogoče slišati tudi na drugem bregu reke Dželum. Nazirjeva žena pa ob tem, da ima neizmeren smisel za humor, pripravi najokusnejšo pojedino, jajčevce a la kašmiri. Sproščeno zasebno življenje v domačem okolju je nekaj povsem drugega kot norme, ki jih postavljajo stoletja zakoreninjene verske tradicije islama. Je domena doma in spada za skrbno zaprta vrata.
Poteptani kašmirjat
Kašmir je pred izbruhom nemirov, ki se vlečejo že vse od leta 1947, ko so deželo politično razkosali med Indijo in Pakistan, vedno pomenil enkratno obliko liberalnega islama, imenovano kašmirjat. Ta je temeljil na sufijski miselnosti in rasti mistične filozofije, ki je narekovala harmonijo. Sožitje med različnimi verami in etničnimi skupnostmi je bilo v preteklost nekaj vsakdanjega in ni bilo nič nenavadnega, če so hindujci iz Kašmirske doline častili muslimanske svetnike in običaje ter nasprotno. Harmonični družbeni odnosi in edinstveno stapljanje islama in hinduizma je odsevalo tudi v liberalnejšem odnosu do žensk.
Med prva in najslovitejša mistika štejemo muslimana šejka Nurudina in hindujsko pesnico iz 14. st. Lalo, na katero je močno vplivala stroga enostavnost islama, čeprav je bila po prepričanju šaivistka. Med prebiranjem vihrave kašmirske zgodovine me presenetita tudi imeni dveh vladaric izpred stoletij. Neomajna in hrabra kraljica Dida je Kašmirju vladala pred več kot tisoč leti, in to z močjo in pogumom, ki jima je bil kos le malokateri vladar. Njej podobna kraljica Kota Rani z začetka 14. stoletja se je na prestolu ob odločnem vladanju posvečala še literaturi, poeziji in celo gradbenim podvigom. Prekop na reki Dželum v Šrinagarju, ki ga je dala izkopati, da bi mesto zaščitila pred pretečimi poplavami, se imenuje prav po njej.
Na prepihu burnih zgodovinskih dogodkov je Kašmir, ukleščen med južno in osrednjo Azijo ter Kitajsko, razvil samosvojo, v bistvu strpno kulturo. Ko so konec osemdesetih let prejšnjega stoletja izbruhnili boji za njegovo osvoboditev, je med muslimani in hindujci zazeval globok prepad. Takrat so se prve skupine mladih brezposelnih Kašmircev odpravile v Pakistan, kjer so jih vojaški častniki urili z orožjem in jih poslali nazaj čez nadzorno črto, da zanetijo vstajo. Ustanovili so prve gverilske skupine in začeli vojno proti indijskim oblastem. Fundamentalna različica islama, ki je zamenjala prej strpni in harmonični kašmirjat, je predvsem v pretežno muslimanski Kašmirski dolini skušala nenadoma uvesti vrsto novih pravil: omejiti pravice žensk, prepovedati zabavne indijske filme in zapreti lepotilne salone. Resda je spopadov manj kot pred leti, vendar je slika enkratnega in edinstvenega kašmirjata v letih vojne obledela. Dvajsetletni spopadi med indijsko vojsko in islamskimi separatisti so terjali več tisoč mrtvih, pogrešanih, pregnanih in posiljenih.
Posilstvo kot orožje vojne
Nasilje nad ženskami v vojnah je že dolgo pomembno orožje za poniževanje in uničevanje nasprotne strani. Tako kot na drugih kriznih žariščih po svetu so tudi Kašmirke postale tarča napadov, posilstev in umorov, za katere so krivi predstavniki indijskih varnostnih sil, policije in islamski skrajneži. Največ posilstev se zgodi na podeželju, v manjših in bolj oddaljenih naseljih. Takšne napade je težko dokumentirati, saj žrtve le redko poiščejo medicinsko pomoč, razen kadar so poškodbe zelo hude. Zaradi sramu in strahu pred ožigosanjem in zasramovanjem jih največkrat niti ne prijavijo.
Indijska borka za pravice žensk in antropologinja Andžana Čaterdže (Anjana Chatterje) v eni izmed svojih nedavnih intervjujev navaja podatek, da je bilo od leta 1989, ko so izbruhnili spopadi v indijskem delu Kašmirja, posiljenih več kot 7000 žensk in deklet. Trdi, da je nasilje nad ženskami v Kašmirju kazen indijske vojske za zahtevo Kašmircev po samoodločbi in neodvisnosti. Posilstvo je način umora, če ne ravno na fizični ravni, pa zagotovo na psihični in čustveni. Poleg strategije ustrahovanja in kaznovanja muslimanov v Kašmirju je uporabljeno za uničenje socialnih vezi v družbi.
Od okrutnega in gnusnega dejanja indijskih vojakov v gorski vasici Konan Pošpura je minilo že dvajset let, vendar se številni Kašmirci še zmeraj spominjajo tragičnega dogodka. Takrat so vojaki v eni izmed svojih akcij posilili štirideset mladih deklet. Po navedbah lokalnega časopisa, dnevnika Greater Kashmir, ki izhaja v angleškem jeziku, se po dveh desetletjih ni poročilo niti eno izmed štiridesetih takrat zlorabljenih deklet. Posilstvo je zločin povsod, a v tradicionalnem muslimanskem okolju je zločin še hujši. Dekleta so največkrat postavljena na dno družbe in izločena iz življenja skupnosti.
Problemu nasilja nad ženskami v Kašmirju se posveča premalo pozornosti. Vzroki ležijo v pomanjkanju ozaveščenosti, družbene in politične volje, ustreznih statističnih podatkov ter sramu in posledic, ki jih pušča. V mednarodnih dokumentih je nasilje nad njimi priznano kot kršitev temeljnih človekovih pravic. To pomeni, da je dolžnost države preprečevati, raziskati in kaznovati takšne kršitve. Indija v Kašmirju ne izpolnjuje navedenih zahtev.
Besedilo in fotografije: Marko Lozinšek