Planet SiOL - Alenka Teran Košir: Viki Grošelj in Bojan Pollak o življenju višinskih nosačev nekoč in danes
Vloga višinskih nosačev, ki se jih je zato, ker največ nosačev prihaja iz plemena Šerp, oprijelo ime šerpe, se je skozi zgodovino drastično spreminjala. Nocoj se jim bodo poklonili v Mojstrani.
V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani bo danes ob 19. uri potekal dobrodelni filmski večer, kjer se bodo s predvajanjem filma Dežela šerp, ki ga je leta 1962 na poti čez vzhodni Nepal posnel alpinist Aleš Kunaver, poklonili 16 višinskim nosačem, ki jih je aprila letos v južni steni Everesta med pripravo poti za komercialne odprave pokopal snežni plaz.
Vstopnine na dogodek ni, prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni družinam pokojnih.
O tem, kdo so pravzaprav šerpe in zakaj jim to poimenovanje ne ustreza ter kakšna je bila njihova vloga nekoč in kakšna je danes, smo se pogovarjali s poznavalcem himalajizma Vikijem Grošljem, gorskim vodnikom in alpinističnim inštruktorjem Bojanom Pollakom ter vodjo Slovenskega planinskega muzeja, ki prireja spominski večer, Mirom Erženom.
Šerpe niso sinonim za višinske nosače
"Šerpe so posebno pleme v Nepalu in niso ravno veseli, ko višinske nosače (HAP – high altitude porter) imenujemo šerpe," pojasnjuje Bojan Pollak, izkušeni gorski vodnik in alpinistični inštruktor.
"Med višinskimi nosači je namreč tudi vedno več pripadnikov drugih plemen, ki niso vsi tako sposobni kot Šerpe, in takrat se slabše mnenje lahko prenese na celotno pleme. To so nam nekateri nepalski inštruktorji, s katerimi smo na tečajih vzpostavili resnično pristne odnose, večkrat povedali " pojasnjuje Pollak, ki pravi, da tudi v nedavni tragični nesreči niso umrli samo Šerpe, med 16 žrtvami sta bila tudi posameznika iz plemena Tamang in Gurung.
Šerpe so tudi umirali za svoje delodajalce
"Na začetku si osvajanj himalajskih vrhov brez Šerp preprosto ni dalo zamisliti, čeprav so bili v glavnem predvsem nosači. In dokler se je na vrhove 'hodilo' po 'normalnih', čim lažjih poteh, je bila njihova udeležba izredno pomembna. Ne samo zaradi fizičnih sposobnosti, ampak tudi zaradi vdanosti in nesebične pomoči. Ni bilo malo primerov, ko so Šerpe umrli za svoje delodajalce," vrednost višinskih nosačev izpostavlja Pollak.
Šerpe so v stenah izgubljali vodilno vlogo
Zaradi njihovega pomanjkljivega tehničnega znanja in neusposobljenosti se je njihova vloga bistveno spremenila v trenutku, ko je v krog njihovih zadolžitev prišlo tudi plezanje po stenah. "Takrat so vedno bolj postajali samo višinski nosači, ne pa tudi vodilni," pojasnjuje Pollak, ki enega glavnih vzrokov vidi v tem, da Šerpe niso mogli pridobivati tehničnega znanja drugod kot samo na odpravah.
Nosač Ang Phu se ni znal ustaviti s cepinom
"Tam pridobljeno znanje pa je bilo precej pomanjkljivo in površno, kar se je pokazalo tudi na naši odpravi Everest 1979, ko se nosač Ang Phu po zdrsu preprosto ni znal zaustaviti s cepinom, saj ni imel osnovnega tehničnega znanja, ki ga mora obvladati prav vsak, ki tudi pri nas pozimi hodi na zahtevnejše vrhove."
Slovenska šola za šerpe v Nepalu
Jugoslovanski, večinoma pa slovenski alpinisti so njihovo pomanjkljivo tehnično znanje v letih 1979 in 1980 skušali nadoknaditi z odprtjem alpinistične šole za šerpe v Manangu (Šola vodnikov Nepalske planinske organizacije) v osrednjem Nepalu.
V 24 letih so organizirali in izvedli 28 tečajev, na njih pa so osnovno alpinistično in na prvih 17 tečajih tudi osnovno vodniško znanje predali 911 ljudem, med njimi večinoma Nepalcem.
"Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, pomanjkanja strokovnega kadra, ki se bi bil pripravljen v Nepal odpraviti le kot svetovalec, in to samo ob pokritju stroškov in dejstvu, da so nepalski inštruktorji dosegli tako visoko raven znanja in usposobljenosti, da so sposobni sami izvajati celotno usposabljanje, se je leta 2013 takšen način sodelovanja končal," pravi Pollak, ki verjame, da so dosegli cilj, ki ga je leta 1979 postavil Kunaver: "Ne daj mi samo ribe, nauči me ribariti!"
Zaradi pomanjkljivega tehničnega znanja in neusposobljenosti se je vloga šerp bistveno spremenila v trenutku, ko je v krog njihovih zadolžitev prišlo tudi plezanje po stenah.Zaradi pomanjkljivega tehničnega znanja in neusposobljenosti se je vloga šerp bistveno spremenila v trenutku, ko je v krog njihovih zadolžitev prišlo tudi plezanje po stenah.
Vloga šerp se je drastično spremenila
Vrhunski alpinist in udeleženec 21 odprav v Himalajo Viki Grošelj ugotavlja, da se je vloga šerp danes drastično spremenila. "Včasih si večji sistemi niso predstavljali dela brez šerp, medtem ko jih vrhunski del alpinizma danes izloča iz svojega delovanja, ampak v pozitivnem smislu. Uporabljajo jih za osnovna opravila, za pot do baznega tabora, kuhanje, čiščenje, medtem ko se višje nad bazo skorajda ne pojavljajo več."
V vrhunskem alpinizmu šerpe v stranskih, v komercialnih pa v glavnih vlogah
Ravno obratno pa je pri komercialnem alpinizmu, kjer se je dejavnost šerp drastično povečala, s tem pa tudi izpostavljenost nevarnostim. "Šerpe so pri komercialnih odpravah izpostavljeni do te mere, da na gori pripravijo vse, kar je potrebno za uspešno izvedbo odprave, klienti pa se ta čas aklimatizirajo na manj nevarnih okoliških vrhovih," pravi Grošelj, ki delo šerp izjemno ceni, zaveda pa se tudi, da brez njihove pomoči komercialnih odprav sploh ne bi bilo.
2.500 dolarjev plačila za dva meseca in pol na odpravi
"Osebno mislim, da so tudi šerpe zelo zainteresirane za sodelovanje na komercialnih odpravah, saj tam za nepalske razmere zelo dobro zaslužijo. Za dva meseca in pol dela na odpravi dobijo 2.500 dolarjev, kar je za nepalske razmere fenomenalna plača, ki pa je seveda neprimerljiva z zaslužki države Nepal, ki samo z izdajanjem dovoljenj za vzpone v Himalaji dobi od tri do pet milijonov dolarjev na leto, kar je čisti dobiček."
Spoštljiv odnos, a še vedno le razmerje med delodajalcem in delojemalcem
Slovenci smo bili vedno znani po zelo spoštljivem in prijateljskem odnosu do šerp, ampak še vedno na neki zdravi distanci, v smislu, da smo mi delodajalci, oni pa delojemalci, je še povedal Grošelj.
Zakaj se je nesreča šerp dotaknila Slovencev?
"Glede na to, da smo Slovenci s šerpami povezani prek himalajskih odprav, da smo ustanovili alpinistično šolo Manangu in 30 let pomagali pri njihovi vzgoji, se nas je njihova nesreča še toliko bolj dotaknila," poudarja Miro Eržen, vodja Slovenskega planinskega muzeja.
"Za spominski dogodek smo izbrali film alpinista Aleša Kunaverja, ki je bil eden prvih Slovencev, ki je na filmski trak posnel delovanje in način življenja šerp ter prispevek k uspehom himalajskih odprav," pojasnjuje Eržen, ki upa, da bo večer prispeval svoj delež k zbiranju sredstev za številčne družine, ki so jih pokojni šerpe pustili za seboj. "Prostovoljne prispevke bomo prek častnega konzula Nepala posredovali njihovim družinam," zagotavlja vodja Slovenskega planinskega muzeja.
Na dobrodelno obarvanem filmskem večeru v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, ki se ga bodo udeležili tudi številni priznani alpinisti, kot so Viki Grošelj, Roman Robas in Klavdij Mlekuž, častni generalni konzul Nepala Asvin Šrestha ter pisateljica in publicistka Dušica Kunaver, bodo predvajali film Dežela šerp, ki ga je leta 1962 posnel alpinist Aleš Kunaver.
Zanj je napisal tudi besedilo, a se je film med montažo zaradi nepojasnjenih razlogov izgubil. Štirideset let pozneje so ga čudežno našli in zdaj je na ogled s skoraj polstoletno zamudo, so še zapisali na spletni strani Slovenskega planinskega muzeja.