Polet.si - Gregor Kališnik: Nizke, bolderske stene so po domovini razvejene skoraj kot telefonsko omrežje (pred 20 leti), z visokimi je veliko bolj kilavo.
Sredi decembra (2014) je prvo svečo upihnil Plezalni center Ljubljana s 1250 kvadratnimi metri plezalnih površin največji pri nas. Ja, sem ob prvem obisku ugotovil, da v deževnem vremenu ne bo več treba jokati, da je narava mokra, saj se je PCL zdel čudovit, dasi umetni nadomestek od boga ustvarjenih sten. V prvih 365 dneh so našteli 25.812 samostojnih, nalastnopestnih, nevodenih plezanj v zgradbi, če dodajo udeležence vodenih programov, jih je bilo skupaj dobrih 40.000. V PCL je po oprimkih v tem času grabilo 8000 različnih obiskovalcev … V mali dvorani se pleza do 11 metrov visoko, v veliki je okvirno malo čez sto smeri, do višine 17 metrov.
Drugi največji, s tisoč plezalnimi kvadrati, je plezalni center DEŠ v Šempetru pri Novi Gorici, največja višina plezanja je 8,5 metra, za varno plezanje je nameščenih 60 sidrišč.
Zakonca Kovačič sta v Sv. Duhu pri Škofji Loki plezalni center pod imenom Bricalp zgradila, no, prizidala k domači hiši, vkopala, nadgradila. Iz vhodne veže gre peščica levo, v zasebno bivališče, veliko več naravnost in navzdol, v eno od dveh plezalnih dvoran, skupaj imajo 600 do 700 plezalnih kvadratov, stena se najviše pne 12 metrov, opremljenih je do 30 daljših smeri: čudovito ozračje, okolje.
Veseli so tudi na Gorenjskem. Plezalna stena Jesenice je visoka 12,5 metra, 270 visoke stene, 30 bolderce, leto in pol stoji vse skupaj.
Pa na Škofijski klasični gimnaziji v ljubljanskem Šentvidu so visoko steno obnovili septembra (lani, ne letos, kajne), tam je 20 sidrišč, 50 dolgih smeri.
Steno, v kateri je potrebno varovanje, imajo na marsikateri šoli, na splošno pa velja, da je povpraševanje po dolgih umetnih smereh trenutno veliko večje od ponudbe. Pri nas gre počasi, od oprimka do oprimka. Kot da ne bi vsi slovenski plezalci že desetletja vedeli, da je pomemben cilj, kaj bi s potjo. Ki se vleče in po njej nikamor ne prideš.
Hvala bogu pa, da nisem štajerski plezalec, eden tamkajšnjih mi je potožil, da ima do visoke stene enako daleč, naj gre v belo Ljubljano ali avstrijski Wolfsberg. O Dolenjcih tokrat nič. Pa saj vemo, da se znajdejo.
P. S. Nujno obvestilo. Ako sem v podatkovnem delu kaj zaribal, ni bilo namenoma, ljubljanskemu PCL sem se podrobneje posvetil, ker mi je najbliže, nikarte, ker bi ga hotel reklamirati. In, poudarjam, pritipkal si nisem niti minute zastonjskega plezanja. Pa ne, ker je bil sogovornik Gorenjec …
Gregor Kališnik