Dušan Škodič 12.08.2011 08:34 845 0

Knafelčeva markacija v SPM - predavanje in razstava

SPM: Strokovno predavanje o markacijski dejavnosti in problematiki planinskih poti in odprtje razstave Knafelčeva markacija 17. 8. 2011 ob 19. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Strokovno predavanje Toneta Tomšeta: MARKACIJSKA DEJAVNOST IN PROBLEMATIKA PLANINSKIH POTI:
Ob koncu 19. stoletja se je vse več ljudi podajalo v gorski svet z namenom, da spoznajo njegove lepote. Glavnina je to vsaj v začetni dobi opravila z najemom gorskega vodnika. Ker je obisk postajal vse bolj množičen, so določene poti označili s kamnitimi možici in kasneje z raznimi barvnimi črtami.
Markacijska dejavnost obstaja v planinski organizaciji vse od ustanovitve SPD leta 1893. Poti s označevali z ravnimi rdečimi črtami. Tak način označevanja se je uporabljal vse do leta 1922, ko je Alojz Knafelc (1859–1937) uvedel enotno oznako za označevanje planinskih poti. To je bela pika z dodanim rdečim kolobarjem. Oznaka je po njem dobila tudi ime Knafelčeva markacija. Poleg tega znaka je uvedel tudi enotne usmerjevalne table, ki jih v nekoliko spremenjeni obliki uporabljamo še danes.
Delo markacistov je, da nadzorujejo stanje planinskih poti in poskrbijo, da so poti normalno prehodne, primerno označene in opremljene z varovali, kjer je to potrebno. Danes je v evidenci planinskih poti, ki jo vodi Komisija za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije 1520 poti v skupni dolžini 8240 kilometrov, za katere skrbi okoli 500 usposobljenih markacistov. Leta 2007 je bil sprejet Zakon o planinskih poteh, tako da ima ta dejavnost tudi zakonsko podlago.
Delo markacista je prostovoljno. Glede na vse večji obisk gora in vse bolj pogoste naravne ujme markacisti le še z težavo sproti odpravljajo vse pomankljivosti na poteh.
Tone Tomše je po izobrazbi likovni tehnik in je do upokojitve deloval na področju aranžerstva, likovne propagande in restavriranja. Član planinske organizacije oz. Planinskega društva Radovljica je od leta 1965. Od leta 1985 je član Upravnega odbora Planinskega društva Radovljica. V tem obdobju je v društvu opravljal funkcijo markacista, gospodarja društva, propagandista in podpredsednika društva. V letih 1995 – 2001 je bil predsednik planinskega društva Radovljica. Od leta 1989 dalje je aktiven tudi v MDO Gorenjske.
Leta 1990 je postal načelnik Komisije za planinske poti pri PZS in obenem tudi član Upravnega odbora PZS. Na volitvah maja 2010 je bil izvoljen za podpredsednika PZS. Sodeluje pri raznih aktivnostih v okviru Planinske zveze Slovenije in na področjih izven PZS, ki se tičejo planinstva. Kot dolgoletni markacist in načelnik Komisije za planinske poti PZS pozna problematiko planinskih poti v okviru PZS pa tudi širše. Vse od začetka je sodeloval pri pripravi Zakona o planinskih poteh, ki je bil sprejet leta 2007. Področja, ki jih v okviru planinstva najbolje pozna, so planinske poti, planinsko gospodarstvo in varstvo narave.

Razstava KNAFELČEVA MARKACIJA zbiratelja Franca Temelja:
Razstava Knafelčeva markacija (zasnovana kot Kabinet Knafelčeve markacije), je nastala z dolgotrajnim zbiranjem raznolikega materiala, ki je povezan s tem našim planinskim smerokazom. Je poklon in rezultat zbirateljevega občudovanja mojstrovine človeških rok in narave (zob časa in vremenske razmere namreč markacije neusmiljeno uničujejo, kar je neugodno za markaciste, a obenem zanimivo za opazovanje). Razstavo grobo lahko razdelimo v več vsebinskih sklopov: gradivo o markiranju, predmeti z originalnimi markacijami, markacija kot likovni simbol v tisku ter avtorske fotografije markacij, kakršne nas ob pomoči delovanja vremena in časa pozdravljajo ob različnih planinskih poteh.
Franc Temelj je po izobrazbi elektrotehnik, zaposlen kot konstruktor v razvojnem oddelku Kladivarja v Žireh. Deluje pa tudi kot muzejski delavec, zbiratelj in ljubiteljski fotograf. Piše za lokalni zbornik Žirovski občasnik, fotografije pa objavlja v raznih publikacijah, ki izhajajo v Škofji Loki in Žireh in jih tudi razstavlja.

Razstava bo na ogled do 18. 9. 2011.