Namesto pravočasnega premisleka in dolgoročnih potez, ki bi prinesle socialno ogroženim območjem v Sloveniji upanje v hiter in trajen napredek, ki bi istočasno prihodnjim generacijam ohranjal okolje in naravne vire, vlada na tem področju ravna »pragmatično«, po domače rečeno: zamudniško.
Zamudništvo se je letos, v novem volilnem letu, sprevrglo v gašenje požarov, panično hlastanje za prvo možno rešitvijo - Akcije
Koga okolje briga? |  |
Namesto pravočasnega premisleka in dolgoročnih potez, ki bi prinesle socialno ogroženim območjem v Sloveniji upanje v hiter in trajen napredek, ki bi istočasno prihodnjim generacijam ohranjal okolje in naravne vire, vlada na tem področju ravna »pragmatično«, po domače rečeno: zamudniško.
Zamudništvo se je letos, v novem volilnem letu, sprevrglo v gašenje požarov, panično hlastanje za prvo možno rešitvijo. Ker vlada ni zmogla oblikovati ustvarjalnega razvojnega okolja in zagona, se odloča za konfrontacijo: ali sociala ali okolje; ali gospodarstvo ali okolje. Nevladne organizacije, civilne iniciative in državljani ne pristajamo na takšno lažno dilemo in odklanjamo podporo politikom ter gospodarstvenikom, ki se oklepajo preživetih »razvojnih« vzorcev ter nočejo ali ne znajo voditi naše dežele v trajnostni razvoj, v smeri sodobne tržno-socialno in okoljsko zavedne družbe.
Vlada je podprla številne ukrepe, ki vodijo v nadaljevanje degradacije okolja in narave v Sloveniji. Načrtovana gradnja sežigalnic, nova elektroliza aluminija v Talumu, javna podpora investicijam v nuklearno energijo, sprememba zakona o Triglavskem narodnem parku, način in zamudništvo pri implementaciji projekta Natura 2000, oviranje ustanavljanja regionalnih parkov, že ob sprejemu zastarel Nacionalni energetski program, projekti vetrnih elektrarn na Krasu, brezbrižnost ob posegih Hrvaške na območju reke Drave in napovedi gradnje nove jedrske elektrarne, so le nekateri med njimi.
Utrip zahtev državljank in državljanov se že čuti na najbolj ogroženih točkah. Z akcijo Koga okolje briga? želimo javnosti in predvsem vladi sporočiti, da okolje ni ovira trajnostnemu razvoju, pač pa njegov neločljivi del, ki ponuja nove izzive in priložnosti. Zato vas pozivamo, da s svojo udeležbo na naslednjih dogodkih izrazite podporo temu sporočilu.
| Če vas briga okolje in če želite to jasno in glasno izraziti, vas pozivamo, da se udeležite naslednjih dogodkov: |
Sreda, 21. april: tiskovna konferenca
Jazz Club Gajo, Beethovnova ulica 8, Ljubljana, ob 11. uri
Ker je pričakovati, da bodo časopisi ob Dnevu Zemlje polni hvale o dobrih dejanjih za okolje, bomo z novinarsko konferenco predstavili pereča vprašanja okoljevarstva v Sloveniji s poudarkom na nekaterih "žariščnih točkah" oziroma dejanjih, ki neposredno ogrožajo naše okolje.
Gosti:
- Erika Oblak, Umanotera: Kako "trajnostne" so okoljske politike v Sloveniji?
- Robert Rogič: Vetrnice na Krasu – ne, hvala!
- Lidija Živčič, Fokus: Brezplačno razdajanje emisijskih kuponov
Četrtek, 22. april: okrogla miza "Koga okolje v Sloveniji sploh še briga?"
Mladinski hotel Celica, Metelkova 8, Ljubljana, ob 18. uri
Ali je Vlada sposobna in pripravljena premisliti in sprejeti dolgoročne poteze, ki bi Sloveniji prinesle upanje v hiter in trajen napredek, ki bi prihodnjim generacijam vsaj ohranjal sedanje stanje okolja ter narave?
Za delovanje Vlade na tem področju je značilno pragmatično zamudništvo, ki se je letos, tik pred vstopom v EU, sprevrglo v gašenje požarov in panično hlastanje za prvo možno rešitvijo. Ker Vlada ni zmogla oblikovati ustvarjalnega razvojnega okolja in zagona, se očitno odloča za konfrontacijo: ali sociala ali okolje; ali gospodarstvo ali okolje. Lažna dilema, ki vodi v oklepanje preživetih »razvojnih« vzorcev ter zaviranje trajnostnega razvoja v smeri sodobne tržno-socialno in okoljsko zavedne družbe.
Že septembra lani so okoljske nevladne organizacije objavile poročilo, v katerem ocenjujejo razkorak med zavezami Vlade na področju okolja in trajnostnega razvoja ter njihovim dejanskim izpolnjevanjem. Za nobeno od 15 okoljskih poglavij delo Vlade ni dobilo dobre ocene, osem je nezadostnih, sedem še sprejemljivih. Potrjujejo jih tako mednarodna poročila kot dogajanje na področju okolja v Sloveniji, ki smo jim priča zadnje mesece. Nedavno Poročilo o razvoju 2004 ugotavlja, da Slovenijo obremenjuje visoka energetska intenzivnost, rast obsega proizvodnje umazanih industrij ter intenziviranje kmetijstva.
Odgovore na to vprašanje bomo iskali na okrogli mizi, skupaj z naslednjimi gosti:
- Marjana Dermelj, Umanotera
- dr. Lučka Kajfež-Bogataj, Biotehniška fakulteta
- dr. Miro Kline, Fakulteta za družbene vede
- podjetja: Riko hiše (vabljeni)
Na okrogli mizi bodo predstavljeni tudi primeri ogrožanja okolja na naslednjih področjih:
- Energetska potratnost Slovenije (dr. Miha Tomšič)
- Vetrne elektrarne na Krasu (Robert Rogič)
- Sežiganje odpadkov (Erika Oblak)
- Odlagališče odpadkov v Sežani (Davorin Kočevar)
- Državni načrt razdeljevanja emisij (Lidija Živčič)
- Triglavski Narodni Park (Vojko Bernard)
- Pozidavanje Bleda in HE (Janko Rožič)
- Nova nuklearna elektrarna? (Andrej Klemenc)
Sobota, 24. april: protestni shod
Prešernov trg, Ljubljana, ob 10. uri
Ob dnevu Zemlje se vsi radi pohvalimo s tem, kaj smo dobrega storili za okolje v preteklem letu. Ker pa se v Sloveniji Vlada in še posebej Ministrstvo za okolje, prostor in energijo z vrsto sprejetih ukrepov, ki vodijo v nadaljnjo degradacijo okolja in narave, težko posebej pohvali, želimo s protestnim shodom izraziti nezadovoljstvo s politikami na področju varstva okolja in narave. Zato pozivamo predvsem lokalne iniciative, da s svojo prisotnostjo na protestnem shodu dajo Vladi in javnosti jasno vedeti, da je vključenost civilne družbe v procese odločanja vsaj tako pomembna kot kapitalni tokovi.
Protestni shod bo na Prešernovem trgu v Ljubljani, v soboto 24. aprila med 10. in 12. uro.
Udeležence vabimo, da se opremijo s plakati, transparenti in tablami, ter da s seboj prinesejo gradiva (opis problema na formatu A4, zgibanke, brošurice, pamfleti, razglednice, slike...), ki jih bodo lahko delili mimoidočim. Ker bo za ozvočenje poskrbljeno, lahko predstavniki lokalnih iniciativ pripravijo tudi kratke (res kratke) nagovore o svojih težavah. Udeležence opozarjamo, da je kakršnakoli politična dejavnost na shodu nezaželena in da se želimo v celoti izogniti politični propagandi.