Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Košenjak

Mejni kamen na Košenjaku (1522 m)Janez Pikon: Severno ob reki Dravi in mestu Dravograd se vzpenjajo poraščena pobočja prostranega Košenjaka, ki je obenem najvišji vrh Kobanskega. Območje Vzhodnih Alp, ki se proti severu navezuje s široko gorsko gmoto Golice v Avstriji.

Košenjak ima morda poimenovanje po obsežnih traviščih, košenicah na samem površju, z drugim imenom Košenjak pa nas opomni na domovanje gozdnih ptic, Velikega petelina in ruševca. Za celotno območje so značilne metamorfne (preobražene) kamenine. Stare so okrog 360 milijonov let in se uvrščajo med najstarejše v Sloveniji. Značilni predstavniki teh kamnin so blestniki, skrilavci in amfiboliti. V njih najdemo številne redke minerale, tudi poldragi kamen granat almandin.

V okolici KošenjakaPobočje KošenjakaZemljevid Košenjaka z širšo okolico

Nekdaj obširne bukove gozdove so že na prelomu v 20. stoletje preraščal smrekov gozd. Večino površinskih voda njegovih južnih pobočij zbira potok Velka, ki je izoblikoval slikovito istoimensko dolino, po kateri se kot levi pritok pridruži reki Dravi. Za razmeroma redko naseljeno pokrajino prevladuje poselitev v obliki celkov in raztresenih zaselkov kot so Goriški vrh, Ojstrica, Sveti duh, Velka in Kozji vrh. Prevladujoča gospodarska raba je gozdarstvo, v manjši meri pa tudi kmetijstvo predvsem travništvo, pašništvo in sadjarstvo.

Gozd še danes veliko ljudem na Koroškem daje vsakdanji kruh. Prvotno so prevladovali bukovi gozdovi, ki so danes precej spremenjeni. Na Košenjaku se je v dolini potoka Velke ohranil prvotni bukov gozd. Med listavci prevladuje bukev, pojavlja pa se še veliki jesen, gorski javor, gorski brest, ter črna jelša. V višjih legah prevladujejo smrekovi gozdovi. Pester gozd je zatočišče redkih vrst ogroženih živali. Redko opazimo dva, sicer na prvi pogled zelo podobna hrošča, alpskega in bukovega kozlička. Jajčeca izležeta v poškodovan les mesca maja do junija, razvoj do odrasle žuželke pa traja tudi do 5 let. Za njuno ohranitev poskrbimo, da posekan les iz gozda spravimo pred majem, slab razpadajoč les pa pustimo v gozdu. Raznodoben gozd z veliko listavci ima manj gozdnih škodljivcev, kot pa le enovit smrekov gozd. Gozd je tudi zatočišče v Evropi vse bolj ogroženih ptic, Velikega petelina, rušovca in njunega sorodnika, gozdnega jereba.

Na južnih prisojnih pobočjih višjih leg prevladujejo travišča, ki se spomladi odenejo v pisane barve. Ponekod suhe košenice, drugod mokri travniki, so rastišča redkih rastlin: enoglavega svinjaka, alpskega škrobotca, brkate zvončice, Kochovega svišča, arnike in drugih. Kochov svišč je zavarovan in je prepovedano njegovo trganje in izkopavanje.

Posebno zanimivo je živalstvo v dolinah potokov, zlasti v dolini potoka Velka. Tukaj živijo pomembne populacije ogroženih in redkih metuljev: črnega apolona, gozdnega postavneža in črtastega medvedka. Ob potokih in gozdnih mlakužah prebiva dvoživka hribski urh. Izmed rastlin je redek endemit nenavadni kamnokleč, ki se skriva le v senci silikatnih skal pobočij Košenjaka, Golice in Pohorja.

Vir: predstavitvena tabla pred Planinskim domom na Košenjaku (1169 m)


Janez Pikon

MOJA GORSKA POT SKOZI ČAS - seznam gora, planinskih koč, bivakov ... s prvimi pristopi, razvrščenimi po nazivu, nadmorski višini, dnevu obiska in času pristopa

Na KošenjakuBister potoček, ki z močno strugo ne dovoli prečkati po običajni kolovozni poti in vodi vzhodno iz vasi Lome do plavža Svete Eme. Nad strugo potoka Plavžarica je zasilna stezica, ki dovoli varen prehod do izvira Pobočje KošenjakaBister potoček, ki z močno strugo ne dovoli prečkati po običajni kolovozni poti in vodi vzhodno iz vasi Lome do plavža Svete Eme. Nad strugo potoka Plavžarica je zasilna stezica, ki dovoli varen prehod do izvira
S pobočja pod domomBister potoček, ki z močno strugo ne dovoli prečkati po običajni kolovozni poti in vodi vzhodno iz vasi Lome do plavža Svete Eme. Nad strugo potoka Plavžarica je zasilna stezica, ki dovoli varen prehod do izvira V okolici KošenjakaBister potoček, ki z močno strugo ne dovoli prečkati po običajni kolovozni poti in vodi vzhodno iz vasi Lome do plavža Svete Eme. Nad strugo potoka Plavžarica je zasilna stezica, ki dovoli varen prehod do izvira

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 25053

Informacije

Informacije