Janez Pikon: Obiščemo slikovite vasice po istrskem gričevju, tja nas vodijo stare poti med vinogradi in oljčnimi nasadi, ter mimo in po blago dišeči gozdnati samoti.
Vasica Dragonja in dolina, ki nas vodi po oznakah severno in navkreber do vasice Sveti Peter, kjer obiščemo Ekološko zbirko v Svetem Petru - Tonino hišo. Ekološki spomenik z ohranjenimi značilnostmi istrskega kmečkega stavbarstva, muzejskim prikazom bivalnih prostorov in rekonstruirano oljarno Torklo. Odkoder po ogledu nadaljujemo v smeri Nove vasi in se nato dvignemo proti širokemu slemenu in starodavni kraški vasici Krkavče do znamenitega kamna, po ljudskem izročilu imenovanega KAMEN TROGLAV, ta je postavljen okrog 400 metrov jugovzhodno od krakavškega pokopališča in severno ob poti, ki vodi mimo ledine Gradišče proti zaselku Škriljevec. Močno okrnjeno pot je slediti, ki jo vaščani uporabljajo do prvotnega mesta postavitve kamna, ta naj bi po ustnem izročilu ležal nedaleč od mesta, kjer stoji danes in ga povezujejo s sosednjo ledino Gradišče in ostanki rimske »VILLAE RUSTICAE.«
SRAMOTILNI STEBER, med drugim preberemo na informacijski tabli ob znamenitem kamnu in da je visok približno 2,5 metra, ter grobo obdelan. Nad zemljo je vidnega še 1,6 metra, že delno poškodovanega. Opazno vklesana stilizirana človeška, antropomorfna podoba s široko razprostrtimi rokami in žarkovno krono s površino obeh podob, ki razkriva različno obdelavo. Reliefne upodobitve na kamnu so najverjetneje nastale vsaj v dveh, če ne celo v treh fazah. Po ljudskem izročilu naj bi v davnini služil kot sramotilni kamen: Naj bi k njemu za kazen privezovali ljudi, omenjeno pa je tudi čaščenje kamna na dan Svetega Vida in za božič. Od kamna so nekdaj pred Vnebohodom, na Prošnje dneve vsako leto krenile procesije proti Svetemu Mavru pod vasjo in se zaključile pred cerkvijo Svetega Mihaela nadangela.
Strokovnjaki domnevajo, da je čas začetka čaščenja karkavškega kamna na Gradišču najverjetneje povezan s porušenjem rimskodobne vile, ko so njene ruševine dobile mitski pomen v očeh novega prebivalstva in je na njih nastalo dovolj prostora za obrede ob kamnu. To pa je čas pozne antike ali zgodnjega srednjega veka, ko naj bi kamne od nekod prinesli, da so postavili spolijo (znamenje), ki so jo našli med ruševinami Gradišča, ali da je kamen tam stal že v davnini, zaključuje besedilo z informacijske table ob znamenitem kamnu z imenovanem KAMEN TROGLAV.
Sestopimo jugozahodno v smeri doline Dragonje mimo številnih oljčnih nasadov, ter se na izhodišče vrnemo po stari poti nad dolino, ki vodi v smeri zahoda in izhodišča do vasice Dragonja.
Janez Pikon