Večer, Potovanja - Jože Praprotnik: Stranske poti so lepše od glavnih ... so pred leti razglašali promotorji našega turizma.
Ja, in manjši kraji tudi. Je že tako, da smo sodobni nomadi vse preveč vpeti v čas, v hitenje, da komajda dohajamo samega sebe. Kdor bo še pravi čas izstopil iz te nore dirke, bo nemara ugotovil, da je bilo tisto prejšnje nesmiselno, pa da velja kdaj pa kdaj sesti, recimo na klopco ob bajerju na spodnjem koncu Krope ali se nasloniti na ograjo mosta čez istoimenski potok in se predajati njegovem vrenju. Zato se le enkrat podajte na sprehod skozi čas tega utesnjenega kraja v naravnem amfiteatru gozdnate Jelovice.
Vsa Kropa je v bistvu en sam fužinarski žebljarski muzej. Povsem na zgornjem koncu, kjer se cesta prične v ovinkih vzpenjati proti vasici Jamnik in gotski cerkvici sv. Primoža in Felicijana na izjemni razgledni točki, najdemo najstarejšo slovensko talilnico železa iz 14. stoletja. Ozka dolinica je ponujala bore malo prostora za naselbino, zato so vzdolž potoka Kroparce (potok vre kot krop v loncu, zato takšno ime kraja in potoka) gradili večnadstropne hiše, drugo ob drugi naslonjene v breg. V strminah nad njim so bile nekdaj bajte oglarjev (mimogrede: v 18. stoletju so fužinarji za tono železa potrebovali 3 tone oglja, ena kopa pa jim ga je dala manj kot tono, vanjo pa je šlo 10 kubikov lesa, ki pa ga je bilo dovolj), rudarjev in žebljarjev. Če so bile v bregovih borne domačije, pa so spodnje hiše gradili z značilnostmi renesanse in baroka, kar so videli po bližnjih in oddaljenejših graščinah.
Obiskovalec Krope najbolje naredi, če parkira svoj avto v spodnjem koncu vasi in se počasi sprehodi navzgor prav do že omenjene talilnice, potem pa po drugi strani nazaj in kajpak obišče kovaški muzej v Klinarjevi hiši na Placu, kjer mu bo pozornost zbudila tudi bogata zbirka žebljev, od onih najmanjših do 70-centimetrskih za gradnjo jezov. Ni pa Kropa znana zgolj po železarjih in žebljih, tu so bili doma svetovno znani tenorist Anton Dermota, pesnica Kristina Šuler, smučarski skakalec Rudi Finžgar, slikarja Janez Krstnik Potočnik in Peter Žmitek in ta čas bolj znana dr. Dušan Petrač, sodelavec vesoljske agencije NASA, in dr. Janez Potočnik, evropski komisar. In ko si boste ta kraj dodobra ogledali, ne boste prav nič narobe naredili, če se nazaj grede zapeljete po sicer bolj ozki cesti na manjšo planoto Dobrav s prelepimi pogledi na Karavanke in Kamniške planine, od tam pa skozi Globoko in Mošnje (grad Podvin) proti domu.
Jože Praprotnik