Janez Pikon: Priljubljeni Kup smo obiskali večkrat, tokrat v obratni smeri s Soriške planine in preko sedla Vrh Bače, tudi mulatjeri mimo predela Na Koucah. 
Člani Društva upokojencev iz Bohinjske Bistrice se tokrat z vlakom odpeljemo skozi Bohinjski predor v Podbrdo. Pohod na domačinom priljubljeni (Skok na Kup) Kup, 1046 m začnemo z železniške postaje in mimo župnijske cerkve Sveti Miklavž v Podbrdu, kjer že opazimo smerne table do vasi Bača in sedlo Vrh Bače. Preko manjšega mostička se pričnemo vzpenjati nad reko Bača, cesta pa nas vodi mimo znamenja do označenega razpotja. Vzpenjamo se po makadamski cesti in serpentinah, ter nadaljujemo po kolovozu in višje, kjer se priključimo na stezo s prečnim vzponom se vzpenjamo preko bolj travnatega predela. Tukaj opazimo tudi stare svisle, široka pot in stara cesta se v nadaljevanju prične z daljšimi serpentinami. Višje prispemo do propadajočega objekta rapalske meje, za katerim zapustimo širšo pot in nadaljujemo južno na pobočje, kjer po stezi dosežemo sedlo vzhodno od vrha Kup. Dosežemo široko kolovozno pot s Petrovega Brda in se povzpnemo vzhodno na razgledni vrh. Po daljšem počitku s prijetnimi razgledi nad Baško grapo se po mulatjeri povzpnemo mimo predela Na Koucah do sedla Vrh Bače in ob vasi Ravne na Bohinjsko Bistrico.
Priljubljeni vrh Kup (Skok na Kup) smo obiskali večkrat, tudi v obratni smeri s Soriške planine, preko sedla Vrh Bače in mulatjeri, ter mimo predela Na Koucah. Pogledi z razglednega vrha Kup nad Baško grapo, tudi tokrat niso izostali in smo se kasneje s popoldanskim vlakom s Podbrda vrnili v Bohinjsko Bistrico.
Sedlo Vrh Bače ali Baško sedlo tvori globoko zarezo med vzhodnim pobočjem na severozahodni vrh Slatnik, 1609 m in zahodno nad Bisagarjevim rovtom z vrhom Kobla in križiščem planinskih, ter nekoč trgovskih poti. Pred odprtjem Bohinjskega predora so preko sedla potekale trgovske in tovorne potmi, ki so povezovale takratni Bohinj s Primorsko. Številne zgodovinske znamenitosti iz vojaške preteklosti je še danes opaziti na sončni strani jugovzhodnega vrha Slatnik, 1597 m in sosednjih gora nad Soriško planino.
Po Spodnje Bohinjskih gorah je nekoč potekala državna meja in veliko teh sledi najdemo povsod, mejni kamni, bunkerji in kasarne s sledmi zgodovine. Pogled nanje nam sprožijo misel, kaj vse se je tu dogajalo v času gradnje teh utrdb in bunkerjev zgrajenih med obema vojnama. Sprehodimo se do kasarne na grebenu in ogledujemo po notranjosti. Objekte načenja čas, razpadajo, dobro pa so vidni prostori, ki so služili takratnim vojaškim potrebam. Spominska plošča graditeljem vojaških objektov iz italijanske vasi je še vedno na ogled ob nekoč vojaški in razgledni poti, ki vodi v smeri predela Na Koucah. Posebnost je vsekakor vojaška žičnica, ki je bila speljana na sedlo ob razglednem vrhu Slatnik (Zlatnik), za prevoz težkega tovora za takratne vojaške dejavnosti. Zgodovinska dragocenost je vsekakor kamniti smerokaz, ki so ga domačini restavrirati v muzeju Jakova hiša v Podbrdu in nekoč tovorna vojaška žičnica, zgrajena za prevoz vojaškega tovora med jugovzhodnim vrhom Slatnik, 1597 m, na sedlo Dresel, 1510, predel pod severozahodnim vrhom Slatnik, 1609 m.
Janez Pikon