Nedelo, 12.06.05: Čez enajst dni, 21. junija, se bo ob 8.46 uradno začelo poletje
Po svetu
Letošnji junij: Po mrazu in dežju pride vročina
Tako nizkih temperatur, kot nam jih ponuja letošnji junij, v Sloveniji ne pomnimo že 19 let – S snegom, vetrom in poplavami se ubadajo tudi drugod po Evropi – Toča v severni Italiji je uničila polovico pridelka jabolk in breskev, škode je za milijon evrov
Čez enajst dni, 21. junija, se bo ob 8.46 uradno začelo poletje, a zaskrbljeni pogledi v nebo, pobeljene gore nad nami in dolgi rokavi, ki smo jih konec maja večinoma že pospravili v omare, ne obetajo nič dobrega.
Tako hladno vreme v juniju smo v Sloveniji nazadnje imeli pred 19 leti: leta 1986 so meteorologi namerili 4,6 stopinje Celzija. Letošnji junij se je sicer začel popolnoma normalno; prvi štirje dnevi so bili običajni (med 20 in 26 stopinj Celzija), nato pa je 5. junija nastopila hladna fronta, ki je najnižjo temperaturo dosegla 8. junija – 5,3 stopinje. To, kot pravi Brane Gregorčič, vodja sektorja za meteorološke prognoze na Agenciji RS za okolje, sicer ni popolnoma vsakdanje, vsekakor pa ni izjemno. Leta 1977 je bilo junija npr. še hladneje, saj so meteorologi izmerili rekordne 2,9 stopinje Celzija. Nizkih temperatur pa ni čutiti le v Sloveniji.
V nekaterih delih avstrijskih Alp je namreč v tem tednu zapadlo tudi po 40 centimetrov snega, na zasneženih gorskih cestah pa so imele delo predvsem deželne avtomobilske službe, ki so obtičalim vozilom in motorjem pomagale nadaljevati pot. »Zmrzovalo« je tudi v avstrijski prestolnici. Na Dunaju so sredi tedna čez dan izmerili 7 stopinj Celzija, pri čemer so se Avstrijci strinjali, da je letos spet nastopil poznopomladanski »ovčji mraz« (Schafkälte), ki slikovito opisuje drgetanje ovc po njihovem prvem striženju v sezoni. Drgetali so tudi Nemci, saj so predvsem na vzhodu temperature čez dan padle na zimski dve stopinji Celzija, medtem ko je veter v sosednji Švici pometel nekaj šotorov.
Nerazumno hladno vreme povzroča glavobole tudi v Italiji, kjer je sicer v tem času že pravo poletje. Nizke temperature skupaj s silovitimi nevihtami bodo usodne tudi za pridelke v severovzhodni Italiji. Toča, ki je sredi tedna udarila po nasadih jabolk in breskev, je uničila skoraj polovico pridelka, kar v denarju pomeni približno milijon evrov. V Rimu so morali medtem zaradi poplavljenih ulic, podrtih dreves in sunkovitega vetra za promet začasno zapreti nekaj cest. Veter je povzročil preglavice tudi papežu Benediktu XVI., ki je v sredo na trgu Sv. Petra nagovoril vernike. Njegovo slavnostno belo oblačilo je plapolalo kot zastava v vetru, po kratkotrajnem boju s čepico, pa jo je papež modro spravil na varno.
Še posebej nad vremenom vihajo nos na Otoku. V vasi Aboyne na Škotskem so izmerili rekordne 1,1 stopinje Celzija, tamkajšnji meteorologi pa so napovedali še večje ohladitve. V vojaški letalski bazi v Oxfordshiru so temperature podrle rekord iz leta 1962, ko so junija namerili točno nič stopinj. V torek, 43 let kasneje, je temperatura namreč padla na minus 0,3 stopinje.
Vreme jo je zagodlo tudi našim južnim sosedom. V goratem območju Biokovo je zapadlo nekaj centimetrov snega, temperature pa so se spustile na pičle tri stopinje. Čez Makarsko je veter divjal tudi s hitrostjo 100 km/h, zaradi česar je policija začasno zaprla trajektno linijo do priljubljenega otoka Brača. Na morju je potekala tudi iskalna akcija za nemškima turistoma, ki ju je veter sklatil z njune jadrnice, pogrešajo tudi surferja, ki so ga podivjani valovi na severu Hrvaške pokopali pod seboj. Nič bolje ni v Srbiji, kjer je deževje zalilo nekaj vasi v osrednjem delu države, medtem ko se je gorska veriga na jugu odela v belo.
A kot pravi Brane Gregorčič, so najhladnejši dnevi že za nami in vremenske razmere se bodo že v drugi polovici prihajajočega tedna izboljšale. Temperature se bodo zopet povzpele nad 25 stopinj C, v zadnji tretjini junija pa meteorologi napovedujejo celo vročinski val, kakršnemu smo bilo priča junija 2003, ko je bila najnižja izmerjena temperatura 13,8 stopinje C. Kakšno poletje se nam torej obeta? Kot pravi Gregorčič, zanesljivih sezonskih napovedi še ni, vse pa kaže, da se bo zahodna Evropa kopala v nadpovprečni vročini, medtem ko bo vzhod močil dež s hladnimi temperaturami. Slovenija leži ravno nekje na sredini, tako da izjemne vročine ni pričakovati, prav tako ne nizkih temperatur.
J. Z.