Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Lovci proti vetrnicam in ograjam

Primorske novice: Člani lovske družine Senožeče nasprotujejo načrtovanemu polju vetrnih elektrarn na lovskem območju, kjer koncesijsko upravljajo z divjadjo. Probleme jim povzročajo tudi vse številčnejše ograje, ki jih kmetje uporabljajo ob reji živine.

DOLENJA VAS -Vetrne elektrarne, še zlasti v večjem številu, so nepotreben in škodljiv tujek v našem kraškem lovišču, saj imajo dokazano negativen vpliv tako na tu prostoživeče živali kot na okolje. Pomenijo zločin nad naravo, zato gradnji vetrnih elektrarn na našem območju odločno nasprotujemo,” so na nedeljskem letnem občnem zboru poudarili člani Lovske družine Senožeče in stališče zapisali tudi med sklepe zbora. 

Z njim želijo nagovoriti tudi državo, ki isto zemljišče nameni za več rab, četudi se te med seboj izključujejo. Zato pozivajo državo oziroma tiste, ki v njenem imenu dovoljujejo posege v prostor, ter investitorje, da ob tem ne spregledajo lovcev, ki upravljajo z obravnavanim območjem: “Zahtevamo, da nas investitorji ob bodočih načrtovanih posegih v naše lovišče -, za razliko od dosedanje prakse - upoštevajo kot stranko v postopku, saj nam je, zaradi gojitve in gospodarjenja z divjadjo, ta skupni prostor država že dodelila v upravljanje,” so lovci potrdili sklep, ki so ga pripravili starešina društva Ugo Zidar, njegov tajnik Albin Knafelc in gospodar Marjan Tomažič.

Pri glasovanju je sklepu nasprotoval edino Stojan Suša, ki je tudi član bližnje Agrarne skupnosti Dolenja vas. “Imam legitimno pravico, da mu zaradi konflikta interesov nasprotujem. Ne bom pa povzročal razdora v društvu s tem, da bi aktivno agitiral za nove vetrne elektrarne,” je napovedal.

Lovska družina Senožeče je ena najstarejših lovskih družin na Primorskem, saj deluje od leta 1945. Šteje 58 članov in gospodari na 5800 hektarov velikem lovišču. “Žal nam je dostop skoraj na polovico terena otežen. Poleg avtoceste, ki je nujno zlo, so najhujši problem ograje, ki jih kmetje postavljajo za varovanje svoje prosto rejene živine. Dogaja se celo, da se jeleni zapletejo v mreže in tam končajo. Res bi si želeli več tovrstnega sodelovanja s kmeti,” je povedal Zidar.

Agrarna skupnost Dolenja vas, ki ji predseduje Evgen Gerželj, je presenečena nad stališči lovcev. “Z njimi dobro sodelujemo tako pri obvladovanju problemov z divjadjo in zvermi kot tudi sicer. Same vetrne elektrarne niso ograjene, zato ne bi smele biti problem za lovno divjad. Gojeno živino pa ograjujemo, do česar imamo vso pravico. Ograje pa imajo tudi vrata, tako da ni res, da morajo lovci plezati preko ograj,” je povedal Gerželj.

BOGDAN MACAROL  

05.03.2013


Edina delujoča vetrnica v Sloveniji moti lovce, ki upravljajo
z loviščem okrog nje
.

Foto: Bogdan Macarol

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

2 komentarjev na članku "Lovci proti vetrnicam in ograjam"

Tomaž Ogrin,

Naj osvetlim visoke vetrnice s povsem druge plati, če že onesnaževanja pokrajine in škode za turizem nekateri nočejo videti. Tu mislim na nekatere politike, primitivce.

Prav ta primitivizem botruje neverjetni slepoti, ko država subvencionira izgradnjo in elektriko iz teh vetrnic, ki jo povrh še mora obvezno odkupovati, čeprav je izjemno nekvalitetna. Je in je ni. Lahko tudi v polurnih intervalih. In še hudo draga je, bistveno bolj od hidroelektrarniške. Kaj nam je tega treba?

Gre za to, da se državni denar skozi subvencije pretoči v glavnem proizvajalcu vetrnic v drugi državi. Podpiramo tujo industrijo, mi smo pa v krizi. V tem primeru je proizvajalec iz Nemčije, ki ni v krizi. Sama vetrnica je menda stala 3 mio evrov. Plus.

Deset takih znese 30 mio evrov. Pa še ceste, priključni transformatorji, elektrovodi, zaščita pred razpadom omrežja, zaradi nenadnega in kaotičnega vdora ali izpada velikih moči v lokalno, sedaj neprilagojeno omrežje.

Morda se najde tožilec, ki bo zaščitil državo in nas pred tem ravbanjem in bo dal nekaj državnih podkupljencev pred sodišče. Drugega razloga od korupcije ne najdem.

Kajti, mimogrede, vetrnice pri nas niti slučajno ne bi zmanjševale CO2, če bi že to bil za ušesa privlečen razlog za njihovo flancanje po Sloveniji. Termoelektrarne na premog, kot najhujši vir CO2, ne bodo zmanjševale proizvodnje zaradi teh kaotično nihajočih vetrnic. Nihanje v omrežju se uravnava s hidroelektriko, elegantno, skoraj avtomatsko, torej s poceni in obnovljivo elektriko.

Vetrnice so samo huda in draga motnja.

Tem hujša, čim več jih je.


Tomaž Ogrin,

Naj še dodam, kar je že res sramotno od strani novinarskega ceha. Nihče noče kritično, z argumenti pisati o teh vetrnicah v Sloveniji. Kvaliteta novinarstva pada. Le redki novinarji (nimamo jih niti za prste ene roke) so sposobni kritične presoje raznoraznih "investicij" in investicij.

Koliko časa je na primer trajalo, da je od samega ministra prišla kritična ocena o železniškem drugem tiru Koper - Divača (Delo, danes). Zdaj si bodo tudi novinarji upali pisati, da je cesar nag. Prej sem o tem pisal sam.

Koliko strokovnega materiala in reakcij prebivalcev do vsiljevanja vetrnic imajo novinarji na razpolago na primer že samo na evropskih straneh: http://www.epaw.org/

pa tudi na ameriških: http://www.na-paw.org/

Jaz jih pač berem, ko utegnem, zato sem lahko kritičen, z argumenti.

Imajo na primer posebej zbrano strokovno dokumentacijo:

http://www.epaw.org/documents.php?lang=en

itd.

Lahko tudi podpisujete peticije proti vetrnicam v drugih državah.

Še posebno pomembna je peticija Evropi, kjer moramo zbrati 1 mio podpisov, da bo Evropa izvolila obravnavati neumnost, ki se ji reče vetrna polja, kot rešitev za zmanjšanje CO2. Študije s konkretnimi podatki iz več držav že kažejo, da prihaja zaradi vetrnic celo do povečanja CO2, redko in v manjši meri do zmanjšanja.

Razlog je, da industrija (predvsem) potrebuje zanesljivo, stalno in zelo kvalitetno elektriko (predvsem frekvenco), ki jo vetrnice izredno kvarijo. To pa dobi le od klasičnih elektrarn. Pritožbe in grožnje na primer nemške industrije zaradi poplave nemških vetrnic so že prišle do Merklove...

Ta vest je bila celo v naših medijih.

Sicer pa še lahko kupite Delo De facto. V zadnji številki je o vetrnicah kar veliko od novinarke Jaksetičeve z intervjuji, tudi od elektro strokovnjaka prof. Mihaliča.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27691

Informacije

Informacije