Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Majda spodnesla v smrt še Zlatka

Slovenske novice, 26.06.06 - Boštjan Fon: Nesreča se je zgodila skupini APD Kozjak Maribor

Skupini akademskega planinskega društva Kozjak Maribor se je v soboto opoldne med Visokim in Srednjim rokavom zgodila tragična nesreča — 38-letna Melita Dogša je med sestopom z derezo zataknila hlačnico, izgubila ravnotežje in začela drseti — Zbila je 24-letnega Aljaža Saviča in 44-letnega Zlatka Knapa, ki sta bila pod njo — Po 300 metrih drsenja je živ ostal le najmlajši Savič — Andreja Savič in David Podgorelec, preostala iz skupine, zgrožena poklicala na pomoč — Gorski reševalci delali kot letos še nikoli


Mojstrana, Maribor, 25. junija
Prvo počitniško soboto je nad Jesenicami ves dan brnelo, saj sta dva helikopterja prihajala po zdravniško osebje in reševalce ter nato vozila ponesrečence iz gora v jeseniško bolnišnico, ki je že dolgo znana kot najboljša ustanova za zdravljenje poškodovanih gornikov, hkrati pa ima na strehi heliodrom za pristajanje helikopterjev, ki je od operacijske dvorane oddaljen 30 metrov. Žal pa so morali gorski reševalci poleg preživelih ponesrečencev iz Ozebnika in Velikega Draškega vrha prepeljati v dolino tudi dva gornika, ki se jima je življenjska nit pretrgala med Visokim in Srednjim rokavom med sestopom v dolino.

Usodni sestop

Ob 12.30 je posadka helikopterja Letalske policijske enote z dežurno ekipo za reševanje poletela proti Ozebniku med Visokim in Srednjim rokavom. Tam se je skupini akademskega planinskega društva (APD) Kozjak Maribor med sestopom v dolino zgodila tragična nesreča. Planinci iz Rošpoha v Mariboru so se podali na 2646 metrov visok Visoki rokav, ki je najvišja gora v Sloveniji, na katero ne pelje označena pot, z vrha pa je zelo lep pogled na Škrlatico in Oltar. Po doslej znanih podatkih se je ob sestopanju dereza 38-letne Melite Dogša zataknila za hlačnico. Izkušena gornica v popolni opremi za hojo v visokogorskih razmerah je izgubila ravnotežje in začela drseti po zasneženem strmem pobočju. Zbila je 24-letnega Aljaža Saviča in 44-letnega Zlatka Knapa, ki sta hodila pod njo. Po približno 300 metrih drsenja so se gorniki ustavili. Andreja Savič in gorski vodnik David Podgorelec, ki sta bila v skupini, sta zgroženo gledala, kaj se dogaja z njunimi gorniškimi prijatelji. Ko sta sestopila do njih, sta skrušeno dognala, da je ostal živ le najmlajši Aljaž. Poklicala sta pomoč in podala točne koordinate kraja na približno 2300 metrov višine. Helikopterska akcija reševanja se je začela, toda hkrati so alarmirali gorske reševalce postaje GRS Mojstrana, saj zračno plovilo ni moglo pristati ob skupini.

»Helikopter je zaradi goste megle odpeljal reševalce na višino 1900 metrov, od tu pa so se peš podali proti ponesrečenim,« so sporočili iz OKC Kranj: »Ob 13.55 so na nadmorski višini 2300 metrov našli hudo poškodovanega 24-letnega planinca in ga oskrbeli. Petdeset metrov nad njim je ležalo truplo 38-letne planinke, še 30 metrov više pa truplo 44-letnega planinca.« Reševalci so najprej oskrbeli Aljaža Saviča in se z njim po klasičnem postopku reševanja podali proti nižji, zunaj goste megle ležeči točki, kjer je lahko pristal helikopter. Ko so proti bolnišnici odpravili najmlajšega člana odprave, ki je imel hud pretres možganov in več zlomov, so se reševalci vrnili opraviti še drugo, bolj žalostno delo. V dolino so morali pospremiti še trupli Melite Dogša in Zlatka Knapa.

»Takšno reševanje je dolgotrajno in naporno,« je povedal vodja reševalne akcije Klavdij Mlekuž iz postaje GRS Mojstrana, ki je zvečer s svojimi fanti in kolegi iz postaje GRS Kranjska Gora utrujen komaj čakal počitka: »Ko je potekala akcija med Visokim in Srednjim rokavom, smo dobili nov klic na pomoč z Velikega Draškega vrha. Aktivirana je bila še ena helikopterska reševalna posadka, tokrat je poletelo vojaško plovilo z vsem osebjem, hkrati pa smo za pomoč zaprosili še reševalce iz Kranjske Gore.« Tedaj je bilo v reševalnih akcijah poleg dveh popolnih helikopterskih posadk še dvaindvajset gorskih reševalcev iz Zgornjesavske doline

Novi klic

Iz doline Krme je okoli 16. ure prišel klic na pomoč iz plezalne smeri Viktorija v severni steni 2243-metrskega Velikega Draškega vrha. Šestintridesetletni Ljubljančan Urban Golob in 29-letni Matej Kovačič iz Ivančne Gorice, oba izkušena alpinista s številnimi osvojenimi svetovnimi vrhovi najvišjega razreda, sta približno 150 metrov pod vrhom doživela nesrečo. Kovačič, ki je plezal prvi, je omahnil in padel 40 metrov v globino. Padec ob navpični steni je z varovalno vrvjo ustavil Golob, ki je imel drugo mesto v navezi, in poklical pomoč. Ker vojaški helikopter ni imel nameščene posebne teleskopske palice, ob steni pa ni mogel toliko lebdeti, da bi se približal ponesrečenemu, je moral poleteti do policijskega helikopterja, ki je takrat opravljal delo s ponesrečenimi Mariborčani iz Ozebnika, premontirali so teleskopsko palico, znova poleteli do stene, kjer je Golob še vedno držal na vrvi ponesrečenega prijatelja. Reševanje je uspelo in Kovačiča so prepeljali v jeseniško bolnišnico. »Potem so se odpeljali še po Goloba, ki se je moral sam spustiti približno trideset metrov nižje, na kraj, kjer je bil Kovačič, da so ga lahko pobrali v plovilo,« je povedal Mlekuž in dodal, da so reševalci posredovali tisti dan še tretjič. Nad vasjo Dovje je neki domačin padel v kanjon potoka Mlince in se poškodoval po glavi. Gorski reševalci so pomagali zdravniškemu osebju, da so ranjenca oskrbeli, ga izvlekli iz soteske in prepeljali v bolnišnico.

Boštjan Fon

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

9 komentarjev na članku "Majda spodnesla v smrt še Zlatka"

Branko Ivanek,

Slovenske novice nadaljujejo s površnimi in neresničnimi podatki...

1. Že v naslovu je napačno zapisano ime ponesrečenke: ni Majda spodnesla ..., ampak Melita!

2. Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor je ime društva in se kot tako piše z veliko začetnico!

3. ... in gorski vodnik David Podgorelec, David ni gorski vodnik, ampak je član našega Alpinističnega odseka s statusom alpinista

4. ... ki je imel hud pretres možganov in več zlomov, Aljaž ni utrpel nobenega zloma!

Načelnik Alpinističnega odseka pri Akademskem planinskem društvu Kozjak Maribor


Igor Pavlič,

Bralcem Dela in Slovenskih novic se bo očitno še nekaj časa kolcalo po gospodu Mirku Kunšiču, upokojenemu novinarju te tiskovne hiše, ki je z občutkom in na podlagi dolgoletnih izkušenj znal in obvladal veščino poročanja o gorskih nesrečah. Večkrat je bil sam priča akcijam, še dan današnji občudujem njegove veličastne posnetke, objavljene tudi v knjigah in drugih publikacijah, natančno poročanje o vzrokih nesreč, geografsko poznavanje terena in subtilnost pri navajanju posledic...

Očitno je, da v uredništvu cenjene novinarske hiše Delo niso poskrbeli za dostojnega naslednika temu zglednemu reporterju.


Igor Pavlič,

Če bi bilo teh palic, vitlov in še česa dovolj, gre pa za zadeve, ki jih nihče ne more uporabljati drugje kot pri samam reševanju, od tu tudi ta problem, ne bi bilo nobenih polemih, pripomb in pripomb na pripombe... zadeve bvi praktično potekale same od sebe in ne bi tratili časa s problemi organiziranopsti, sistema, kadrov in podobno šaro, ki prej ko slej ovira učinkovitost.

V vseh sistemi, ne le vojaških,gasilskih, policijskih, režševalnih, medicinskih in drugih setavih ljudi, kjer je podrebno hitri, učinkovito ter varno rešiti problem, obstaja velika ovira, namreč človeški, subjektivni faktor. Večina usposobljenih bi rada delala kot veleva stroka, nekaj jih je pa vedno, ki sistemsko ovirajo razvoj, seveda kot glavni glasniki napredka in daljnovidnosti.

Več ali manj se tako delovanje kaže v praksi. Dogodkov, tragičnih in drugačnih, niti ne bom našteval, sicer bo deležen plazu kritik in omalovaževanja, dejstva pa so seveda evidentna, le niče jih noče sprejeti in njihovi podlagi delovati naprej. Le zakaj bi se ukvarjali s tel. palicami, če se lahko z anoraki in gamašami, značkami in priznanji, analizami nesreč in podobnim. Saj smo vendar Slovenci!

Tisti, ki "najebajo", mislim reševalce, ki se ob sobotah in nedeljah pojajo pod in v stenah, tako ali tako jih nihče nihče nič ne vpraša. Ti ljudje bodo vedno reševali in bili vsak trenutek na razpolago, ne glede na status, organizacijo, opremi itd. V njihovo moralo in pripravljenost lahko neomajano zaupamo in verjamem, da bo vedno tako. Ponovno jim čestitam in jim želim čim manj neljubih dogodkov, seveda tudi njim samim, ki so nemalokrat izpostavljenim velikim nevarnostim iz čistega človekoljubja. Glede tega si moramo biti popolnoma na jasnem.


Igor Zlodej,

Res je kar mrgoli napak. To pisanje sploh ni novinarstvo ampak mrhovinarstvo. Sprašujem se s katerim dovoljenjem si je t. i. novinar dovolil objavo imen in priimkov? Kje je imena sploh dobil? Kot vemo so včasih pri kurjih tatvovih sporne že samo inicialke.

Še posebej pa me je zmotila navedba v drugem delu, ko se opisuje reševanje padlega plezalca. B. Fon v članku navaja, da je moral helikopter SV do ekipe reševalcev helikopterja LPE, ker le-ta ni imel nameščene teleskopske palice. G. Fona moram poučiti, da nobeden od helikopterjev nima namontirane teleskopske palice, temveč se le-ta nahaja v plovilu in je tudi ni bilo treba premontirati. Skratka hotel je biti pameten pa je napisal limonado. Predlagam, da se g. Fon enkrat zapelje na Brnik in poprosi člane dežurne posadke, da mu razkažejo opremo.

Da bo g. Fon vedel o čem pišem naj pojasnim, da je teleskopsko palico (drog) razvil načelnik švicarske gorske reševalne službe iz Zermatta, gospod Bruno Jelk, nekateri jo zato imenujejo tudi Jelkova palica. To je 5 m dolga teleskopsko sestavljena palica, ki ima na koncu manjši kavelj, s katerim se reševalec, ki ima teleskopsko palico privezano na svoj plezalni pas ujame za vrv ali na sidrišče v steni. Uporablja se pri reševanju v navpičnih stenah, ko helikopter ne more tako blizu, da bi reševalca letalca lahko po jekllenici spustil neposredno k ponesrečencu. V tujini pa teleskopsko palico uporabljajo pri reševanju z fiksno dolgo vrvjo, tako imenovani long line način. (Povzeto iz priročnika za helikoptersko reševanje v gorah.)


Blaž Grapar,

Ne vem zakaj si ne more naša država privoščit enega helikopterja posebej za namene reševanja gornikov s polno pripadajočo opremo za te namene. Kadar ga ne bi potrebovali za reševanje v gorah bi bil povsem primeren tudi za medicinsko pomoč na cestah ali kakih drugih nesrečah.

Če imamo denar za NATO, vladni avijon itd., je en helikopter pljunek v morje pa če je še tako modern. Vsekakor bi več pomagal kot pa ne vem koliko oklepnikov, ki jih ravno sedaj kupuje vojska.

No, mogoče bo kdo začel razmišljati o tem.


Rado Miklavčič,

Je teleskopska palica res tako draga, da si naša država ne more privoščiti dveh?


Maja Belimezov,

A se tem t.i. novinarjem Slovenskih novic res ne da na prste stopit?

Podatki v mnogo člankih o gorskih nesrečah so netočni, cela zgodba pa zdramatizirana za znoret, če ne že kar za bruhat. Da ne omenjam počutja udeležencev nesreč oz. svojcev ponesrečencev...

Maja


Miha Franko,

Na kozlanje mi gre, ko vidim ta cajtng, ki živi na nesrečo drugih!


Mia Dogša,

Spoštovani planinci in ljubitelji gora!

Iskreno se vam zahvaljujeva, da nama stojite ob strani v teh težkih trenutkih s spodbudnimi besedami in dejanji, saj očitno mi planinci edini razumemo kaj nas vleče »tja gor«.

To očitno ne velja za vas kvazi novinarja Slovenskih novic, g. Boštjan Fon (če vam sploh lahko tako rečeva) , Očitno ne razumete nas planincev, o gibanju v gorah in ostalem znanju nas pohodnikov pa očitno nimate niti osnovne pohodniške izobrazbe.

Ne razumem vas kot profesionalnega ? novinarja, da v svojem gnusnem članku mojo pokojno mamico prikazujete v luči edinega krivca in vzroka te tragične nesreče. Domneve, ki so jih morda navajali izkušeni gorski reševalci ste vi kvazi novinar (ali še bolje, da uporabim besedo planinke: iz članka Gore in ljudje, »mrhovinar«), navedli kot izključni vzrok nesreče.

Spomniti še vas želim, da je moji mami ime MELITA in ne MAJDA, kot vi »ponosno« navajate v naslovu vašega članka.

Zanima me, kako lahko tako nepremišljeno in nepreverjeno uporabljate domneve gorskih reševalcev, da je z derezo zapela ob hlače, kot izključni vzrok . Resnično vam manjka

osnovne pohodniške izobrazbe saj niti tega ne veste, kakšna je predpisana oprema za gibanje v gorah v takšnih razmerah. V vednost, da se v takšnih razmerah poleg ostale obvezne opreme preko spodnjega dela hlač nosijo »gamaše«.

opp.

Kako? se lahko tako »ponosno« kljub tragediji vračate na dogodke iz leta 2003 in opisujete takratno, za udeleženca, grenko izušnjo, katere vzrok ni bila neizkušenost, ampak izključno silno neugodne vremenske razmere-saj vendar vemo, da na njih »"hvala Bogu« še nimamo vpliva. Opozoriti vas želim. da sta udeleženca zadnje tragedije in dogodka iz leta 2003 zelo izkušena planinca (en izmed njiju tudi izkušen alpinist). V povezavi nastalih dogodkov, pa ste ju prikazali kot popolna bebca, ki izzivata svojo usodo in brezglavo rineta v to naše prekrasno gorovje.

Najmanj kar lahko storite, če seveda nimate namesto srca kamna, je, da se nama in vsem prizadetim javno opravičite v enem izmed Slovenskih dnevnikov (npr. dnevnik Večer)! Samo prosim vas, ne preko vaših gnusnih Novic.

Sprašujeva se kaj počne naša Slovenska novinarska zbornica, da dovoljuje posameznim novinarjem lastno naslado in dokazovanje ob tako bolečih in tragičnh dogodkih.

Upava, da je kdo izmed uslužbencev vaše časopisne hiše dovolj »pošten« in odgovoren, ter bo znal pravilno ukrepati na to vašo »kvazi« pisarijo.

Zahvala!

Zahvaljujeva, se vsem prisotnim reševalcem, zdravnikom in vsem ostalim, ki ste kakorkoli pomagali ponesrečencem,

Hvala!

Mia in Drago Dogša

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27683

Informacije

Informacije