Dnevnik.si, 05.04.06 ob 13:16 – STA: na smučiščih na Pohorju, Kozjaku in na Golteh
Mariborski gorski reševalci
lani z več kot šeststo reševanji
MARIBOR - Člani Gorske reševalne službe (GRS) Maribor so v minuli zimski sezoni na smučiščih na Pohorju, Kozjaku in na Golteh skupno opravili 646 nudenj prve pomoči in izvedli transport ponesrečenih do reševalcev zdravstvenih ustanov. Ob tem ugotavljajo, da v zadnjih letih na smučiščih poškodb glede na obisk ni več kot prej, so pa težje. To je posledica predvsem neznanja novih tehnik smučanja in večjih hitrosti, ki jih bolj urejena smučišča omogočajo, je pojasnil načelnik GRS Maribor Ljubo Hansel.
V zadnjih šestih letih beležijo skokovit porast poškodb glave, hrbtenice in stanj nezavesti, več je tudi zvinov in izpahov, kar je tudi posledica drugače oblikovanih smuči, manj pa je zlomov, pojasnjuje Hansel. Mariborski reševalci pri svojem delu na smučiščih Pohorske vzpenjače, Kop, na Rogli, Golteh, Treh kraljih, Ribnici na Pohorju ter Svetem Duhu na Ostrem vrhu ugotavljajo, da se največ nesreč zgodi na ožjih delih smučišč ter seveda na bolj obiskanih smučiščih. Takšna je denimo mariborska proga Snežni stadion, kjer beležijo največ nesreč. Največkrat pa so poškodovani mladi med 13. in 18. letom starosti ter smučarji, stari med 25 in 35 let.
V minuli zimski sezoni, ko so sicer opravili 2000 dežurni dni, so skupno zabeležili 280 nesreč na smučiščih Mariborskega in Areškega Pohorja, na Rogli so nudili pomoč v 185 primerih, na Golteh 120-krat in na Kopah 35-krat, ostalo pa na drugih smučiščih. Med drugim so reševali tudi primer smučarja, ki se je na mariborskem smučišču zaletel v snežni top in je zaradi posledic nesreče kasneje umrl. Med težje primere pa spada tudi nesreča na smučišču Golte, v kateri sta bila udeležena smučar in voznik na motornih saneh.
Smučarski reševalci, ki tesno sodelujejo z reševalnimi službami zdravstvenih ustanov, po Hanslovih besedah spremljajo stanje ponesrečencev tudi po opravljenem reševanju. Ob tem si beležijo statistiko, na podlagi katere pripravljajo izobraževanja za reševalce. GRS Maribor deluje kot prostovoljno društvo in predstavlja eno izmed 17 postaj GRS v Sloveniji. V društvu je združenih 210 članov, od tega je 32 gorskih reševalcev, ostali pa so reševalci na smučiščih. Za slednje vsako leto oktobra pripravijo enomesečno izobraževanje, ki ga vodijo delavci službe nujne medicinske pomoči mariborskega Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca, medtem ko gorske reševalce izobražujejo skupaj z ostalimi slovenskimi gorskimi reševalci.
Poleg reševanja na smučiščih nudijo pomoč tudi pri nesrečah na težko dostopnih terenih ter pri nesrečah planincev, gozdarjev, jadralnih padalcev in gorskih kolesarjev.
Mariborski reševalci se financirajo iz treh virov. Pogodbo imajo prek Planinske zveze Slovenije (PZS) sklenjeno z republiško upravo za zaščito in reševanje, sredstva dobijo tudi iz fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, za reševanje na smučiščih pa imajo sklenjene pogodbe z upravljavci smučišč. Sicer pa je GRS po Hanslovih besedah na poti, da pravno uredi svoj status, medtem ko bodo člani še vedno včlanjeni v PZS. STA