Delo - Marjana Hanc: Pred zimsko sezono v gorah - Najpogostejši vzrok za nesreče so padci in zdrsi – Reševalci v dolino prinesli 29 mrtvih + Slovenske novice, Gorenjski glas
Kranj – Gorski reševalci na začetku sezone opozarjajo na nakup ustrezne opreme in njene pravilne uporabe. Cenovno ugodne dereze (žabice, verižice), ki se jih natakne na čevlje, preprečujejo zdrs le na pobočjih do gozdne meje, višje je treba imeti dereze z 12 zobmi.
Letošnje leto je primerljivo z lanskim rekordnim, saj so reševalci v gorah in na težko dostopnih območjih do konca oktobra izvedli že 397 reševalnih akcij, do konca leta pa je mogoče pričakovati več kot 400 intervencij s približno 450 udeleženimi. »V dolino smo doslej prinesli 29 mrtvih, med njimi 14 gornikov oziroma tistih, ki so se ponesrečili med opravljanjem planinskih aktivnosti. Lani se je ponesrečilo 13 gornikov. Trije udeleženci v letošnjih nesrečah pa so še vedno pogrešani,« je navedel Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS).
Najpogostejši vzrok za nesreče v gorah (kar dve tretjini se jih zgodi v poletnih mesecih) so padci in zdrsi, sledijo nesreče zaradi nepoznavanja terena. Vse več je namreč tistih, ki jim markirana planinska pot vliva premalo adrenalina in se podajajo na brezpotja, kar jih nemalokrat privede v težave. Številni obiskovalci gora si izberejo tudi prezahtevne ture, spet drugi niso ustrezno opremljeni oziroma opreme ne znajo uporabljati, tretji se podajajo na pot kljub bolezenskim težavam. Tako so letos v gorah zabeležili kar 12 primerov kapi.
Največ dela za tolminske gorske reševalce
Med vsemi nesrečami, v katerih so posredovali gorski reševalci, je bilo letos kar 70 odstotkov gorskih nesreč (lani 60 odstotkov), 30 odstotkov pa je bilo drugih nesreč v gorah, predvsem zaradi različnih športnih aktivnosti v zraku. Največ dela so imeli tolminski gorski reševalci, ki so opravili 93 reševalnih akcij v Sloveniji oziroma četrtino vseh, pri tem so v polovici akcij reševali ponesrečene padalce. Tolmincem po številu akcij in po porabljenih urah sledijo postaje oziroma društva iz Bohinja, Bovca, Mojstrane in Kamnika. Med ponesrečenimi tujci, ki pomenijo 28 odstotkov vseh ponesrečenih, pa, zanimivo, letos ne prednjačijo več Slovaki in Poljaki, ampak Avstrijci in Nemci s po 21 ponesrečenimi.
Poleti pri reševanju že več let sodeluje tudi helikopter. V letošnjih 91 dneh, kolikor je dežurala ekipa na brniškem letališču, so izvedli 87 intervencij, povprečno torej skoraj eno na dan. Vendar je treba pripomniti, da jih je bilo včasih tudi po pet na dan, je dejal Jani Bele in opozoril, da je čedalje težje pridobiti dovolj zdravnikov za sodelovanje v akcijah. Letos je v dežurstvih sodelovalo 41 letalcev reševalcev in 14 letalcev zdravnikov.
Gorski reševalci so včeraj v Kranju predstavili tudi projekt Otroci se učijo pomagati, ki ga finančno omogoča farmacevtska družba Lek, izvaja pa jo GRZS v sodelovanju z Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice in Upravo RS za zaščito in reševanje. Vodja projekta Vasja Žemva je pojasnil, da otroci včasih celo bolje odreagirajo od nas, odraslih, in bi radi pomagali, pa ne vedo kako. Na 45-minutnem tečaju, ki ga izvajajo od sredine novembra v vrtcih in osnovnih šolah (prva triada), so doslej že 400 otrok naučili, kako ukrepati v nesrečah.
Marjana Hanc
Največ nesreč v lepem vremenu
Dve tretjini nesreč v gorah se zgodi ob lepem vremenu, največ v neorganiziranih skupinah in med posamezniki. Največ ponesrečenih je v starostnem razredu od 20 do 60 let. Sledijo ponesrečenci, stari od 60 do 70 let. Dve tretjini ponesrečenih je moških.
Študentke visoke šole za zdravstveno nego z Jesenic učijo otroke
iz ljubljanskega vrtca Najdihojca, kako ukrepati v nesrečah.
Foto Marjana Hanc
Gorski reševalci letos v
dolino prinesli 29 mrtvih
Slovenske novice (07.12.12) - Špela Ankele: Tudi v gorah je že zima in z njo dve vrsti nevarnosti – zdrsi in plazovi.
KRANJ – Tudi letos se bo števec gorskih nesreč v naših gorah podobno kot lani ustavil blizu številke 400. Letos se jih je zgodilo že 397, je pojasnil Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS), in dodal: »Upamo, da jih bo manj kot lani, ko se jih je prvič v zgodovini zgodilo več kot 400, s čimer je bil dosežen žalosten rekord.«
Gorski reševalci, je nadaljeval Bele, so v dolino letos prinesli 29 mrtvih, od tega 14 gornikov, preostali, ki jim niso mogli pomagati, pa so bili bodisi padalci bodisi udeleženci vodnih športov ali pa so bile zanje usodne poškodbe pri delu oziroma v prometnih nesrečah, ki so se zgodile na težko dostopnih krajih. »Med gorniki je bilo tudi šest takih, ki jim z oživljanjem nismo mogli več pomagati, saj jih je doletela srčna kap ali podobno.«
Nevarnost plazov
Temperatura je bila te dni pod ničlo, zato je bil sneg v visokogorju suh, nižje pa sprva moker in se je tam bolje sprijel s podlago. Snežna odeja se je nekoliko sesedla, strnjena pa sega do nižin. Na nadmorski višini 1000 m je snega do 20 cm, na 1500 m ga je od 30 do 50, na 2500 m v Julijcih pa do okoli 130 cm. Sneg je rahel in mehak. Veliko je napihanega. Nevarnost plazov je večinoma 2. stopnje. Predvsem so nevarni predeli z napihanim snegom na strmejših, golih ali travnatih pobočjih.
Tudi letos poleti, ko so bile gore še posebno oblegane, so reševalci dežurali na Brniku. Leteči gorski reševalci so bili v pozoru 91 dni, v tem obdobju pa jih je helikopter 87-krat popeljal do ponesrečencev, kar pomeni, da so bili v zraku ob skorajda vsakem dežurstvu, je poudaril Bele.
Junija, avgusta in septembra se je v slovenskih gorah zgodilo največ nesreč, kar ni nenavadno, kajti v teh mesecih so hribi najbolj oblegani. Največkrat so se podali na teren, ker so planinci padli oziroma jim je zdrsnilo, drugi najpogostejši razlog klicev na pomoč pa je bilo nepoznavanje terena oziroma iskanje izgubljenih, je še pojasnil in dodal, da so med tujci letos največkrat na pomoč klicali državljani Avstrije in Nemčije.
Statistika gorskih nesreč je tudi letos pokazala, da so bili najbolj zaposleni tolminski gorski reševalci, kajti ti so predvsem v dolini Soče opravili 93 akcij. »Ne vemo, koliko časa bodo še lahko tako aktivno sodelovali pri reševanjih,« je Bele opozoril na njihovo (pre)obremenjenost.
Pozor, v gorah je že zima!
Gorski reševalci so ob novi zimski sezoni opozorili, da morajo biti obiskovalci gora v prihajajočih mesecih pripravljeni na nizke temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, manj ljudi v gorah, pod snegom skrite markacije, poledenela tehnična varovala na poteh, ekstremnejše vremenske razmere in na stalno prisotnost dveh vrst nevarnosti – zdrsov in plazov. Dodali so, da je treba poskrbeti za primerno obutev, dereze, plazovne žolne in cepin. Obiskovalcem gora so svetovali, naj redno spremljajo podatke o snežnih razmerah, temperaturi in vetru ter sledijo poročilom o stopnji nevarnosti snežnih plazov. Poudarili so: »V nahrbtniku imejmo še plazovno sondo in lopato. Z uporabo teh pripomočkov naj nam ne zraste samozavest.«
Špela Ankele
V gore s cepinom in derezami
Gorenjski glas (09.12.12)- Jasna Paladin: Gorski reševalci vsako leto beležijo porast obiska gora tudi pozimi, zato v teh dneh še posebej opozarjajo na nevarnost zdrsov in snežnih plazov ter pravilno uporabo zimske opreme. Letos so imeli že skoraj štiristo reševalnih akcij.
Jani Bele iz GRZS je opozoril na stalno prisotnost dveh nevarnosti v gorah pozimi - zdrsa in snežnih plazov.
Kranj - Čeprav se kar dve tretjini vseh nesreč v gorah pripeti v poletnih mesecih, pa gorski reševalci ob začetku zime ne počivajo. Želijo si, da v teh zadnjih tednih pred koncem leta ne bi presegli žalostnega rekorda iz minulega leta, ko so prvič posredovali v več kot 400 akcijah. Do sredine tega tedna so v gorah reševali že 397-krat, v nesrečah je bilo ponesrečenih 405 udeležencev, 29 jih je umrlo, od tega je bilo štirinajst gornikov.
»Naših akcij je iz leta v leto več, saj je tudi obisk gora v velikem porastu. Gorniških nesreč je bilo tako letos že sedemdeset odstotkov, preostalo pa so nesreče v gorah, v katerih so udeleženi padalci, kajakaši ali drugi športniki, nesreče pri delu ali pa prometne nesreče na težko dostopnih terenih. Kar šestdeset odstotkov vseh reševanj še vedno opravimo na klasičen način z ekipami gorskih reševalcev, v štiridesetih odstotkih nam je pomagal helikopter, predvsem v poletnih mesecih, ko imamo organizirano dežurstvo na brniškem letališču. Najpogostejši vzrok za nesreče v gorah ostajajo padci in zdrsi, sledijo pa tudi nepoznavanje terena in izčrpanost,« je v pregledu minulega leta na novinarski konferenci Gorske reševalne zveze Slovenije izpostavil predsednik komisije za informiranje in analize Jani Bele. Kot je še poudaril, so gore vse bolj obiskane tudi pozimi, ko so razmere precej bolj zahtevne, zato gorski reševalci v teh dneh še posebej opozarjajo na veliko nevarnost zdrsov in snežnih plazov ter pomen primerne opreme in pravilne uporabe le-te. »V gore se pozimi ne odpravljajmo brez derez, ki nas varujejo pred zdrsi, in cepina, s katerim se ob morebitnem zdrsu lahko ustavimo. V zadnjem času se na tržišču pojavljajo razne oblike derez, ki so cenovno ugodne in se jih enostavno natakne na čevlje, vendar ti pripomočki niso primerni za gibanje visoko v gorah, kjer je treba imeti prave dereze z 12 zobmi,« je še opozoril.
Ob obisku zasneženih gora pa se moramo zavedati še naslednjih dejstev: nizke temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, manj ljudi, pod snegom skrite markacije in poledenela tehnična varovala na poteh.
Jasna Paladin
Foto: Tina Dokl