Slovenske novice, 14.07.04, Dan v novicah - Vladimir Jerman: Na spletni strani odprave Huascaran 2004, ki jo sestavljata Matej Mošnik in Jure Prezelj, člana AO Kamnik
Matej umrl v Andih
Kamniška alpinista Matej Mošnikin Jure Prezelj je na odpravi Huascaran 2004 v Peruju ves čas spremljalo slabo vreme – Na aklimatizacijskih pripravah nad Huarazom je na gori Copa približno 6000 metrov visoko Matej padel v razpoko in umrl – Jure zbira gorske reševalce za zelo zahtevno pot do umrlega in potrebuje denar
Kamnik, 13. julija
Na spletni strani odprave Huascaran 2004, ki jo sestavljata Matej Mošnik in Jure Prezelj, člana AO Kamnik, beremo, da sta se v Peru podala 22. junija v večernih urah z dunajskega letališča. Po dveh dneh sta prispela v Huaraz in zapisala: »Prve informacije o razmerah v hribih, ki sva jih dobila od domačinov, so bile slabe.«
Cilj odprave, 6768 metrov visoko goro Huascaran Sur, ki je najvišja v Peruju, sta predstavila: »Vzpon na vrh načrtujeva prek njene 1300 metrov visoke južne stene. V steni so trenutno tri smeri. V levem delu stene so leta 1993 trije Slovenci opravili trenutno najtežjo smer, za katero so porabili štiri dni plezanja. Desno od njihove smeri in levo od načrtovane najine pa sta še smer Slovenca Pavleta Kozjeka in Francoska smer. Za najin vzpon predvidevava tri dni plezanja. Plezala bova v alpskem stilu. Stena je pretežno snežna, z dvema daljšima (cca. 200 m) skalnima skokoma. Po uvodnem snežišču naju čaka prvih dvesto metrov kombiniranega plezanja. Sledi snežišče, posejano s krajšimi skalnimi odstavki. Nekje na polovici stene pa nama pot zapirata dva skoka kombiniranega plezanja, kar za naju pomeni zadnje tehnične težave.
Do vrha stene je potem še dolg snežni raz. Smer bova priključila na greben, po kateremu bova sledila na vrti gore. Sestopila bova po smeri Gargante nazaj v bazni tabor«. Prvega julija sta povedala: »Včeraj sva bila na aklimatizaciji v bližini najinega cilja. Ogledala sva si steno in prehod čez ledenik. Težko je od daleč
natančneje oceniti razmere v steni. V dveh dneh se bova odpravila na en šesttisočak, potem pa pod steno.« Neuradno smo zvedeli, da je Jure v ponedeljek zvečer poklical v Slovenijo in sporočil pretresljivo novico o Matejevi smrti.
Vreme jima je bilo ves čas nenaklonjeno, naj bi povedal Jure, zaradi nenehnega sneženja naj bi opravljala le aklimatizacijske vzpone. Ko sta se odpravila na goro Copa okrog 6000 metrov visoko, naj bi se Mateju sto metrov pred ciljem udrlo, da je padel v razpoko in umrl. Nesrečno in pretresljivo je sklenil življenje alpinist, alpinistični inštruktor in gorski reševalec, kise je bil sam predstavil takole: »Aktivno se ukvarjam z alpinizmom, ki je zadnjih par let prerasel v moj način življenja in razmišljanja. Gore so me naučile živeti in ravnati, zato jim posvečam vsak delček svojega časa. Opravljenih imam prek 300 alpinističnih vzponov doma in v tujih gorstvih. Udeležil sem se treh alpinističnih odprav v Peru 2000, Mount Robson – Kanada 2002, Nanga Parbat – Humar expedition 2003«.
O prvi odpravi v Peru pred štirimi leti je zapisal: »Bil sem vodja petčlanske odprave v severni del južnoameriških Andov. Cilj odprave je bil osvoji vrh Alpamaya (5954 m) in najvišje gore Peruja, Huascarana (6789 m).Stali smo na vrhu Pisca (5723 m) in Alpamaya. Na vrh Huascarana pase nam zaradi velikih količin snega in nevarnosti plazov ni uspelo povzpeti.«
Huascaran je ostal Matejev neuresničeni cilj.
Vladimir Jerman