Organizacija združenih narodov je – opogumljena z rezultati mednarodnega leta gora, ki je bilo leta 2002 - je 11. december razglasila za mednarodni dan gora.
Tema: Mir, ključ do trajnostnega razvoja gorskih območij
Mir: ključ za trajnostni razvoj gorskih območij
11. december – mednarodni dan gora
Organizacija združenih narodov je – opogumljena z rezultati mednarodnega leta gora, ki je bilo leta 2002 je 11. december razglasila za mednarodni dan gora.
Od gorskih območij, ki jim pripada 25 % površja Zemlje, je odvisna polovica človeštva, saj v njih živi približno 10 % svetovnega prebivalstva, okrog 40 % pa jih živi v nižje ležečih porečjih. Prebivalstvo gorskih pokrajin je večinoma revno, slabo izobraženo, živi v slabih higienskih razmerah ob pomanjkljivi zdravstveni oskrbi, preživlja se s samooskrbnim poljedelstvom in gozdom. Zaradi velikih prebivalstvenih in gospodarskih pritiskov prihaja na velikih površinah, od Andov do Himalaje ter od Urala do Jezerskega višavja, do zaskrbljujočih sprememb gorskih pokrajin in njihovih sestavin. Uničevanje gozda, prekomerna paša in erozija, ki jo sproža obdelovanje za poljedelstvo manj primernih površin, zemeljski plazovi, globalno onesnaževanje ter nagle izgube habitatov in genske raznovrstnosti so degradacijski procesi, ki ogrožajo njihovo nosilno sposobnost. Ena največjih ovir pri razvoju teh območij pa so vojni spopadi. Leta 1999 je bilo od 27 vojaških konfliktov, ki ogrožajo mir in stabilnost v svetu, kar 23 takšnih, ki so se odvijali na gorskih območjih.
Tudi slovenska izkušnja – spomnimo se samo Soške fronte v prvi svetovni vojni – govori o tem, da gorska območja nikakor niso vedno »kraljestvo svobode, miru in blagodejnosti«. Mir je v gorah od nekdaj izjemno cenjena vrednota. Ne doživljamo pa ga samo kot stanje brez vsakršnega zvoka, ampak kot nepogrešljivo ozračje, ki ga večinoma pol glasno ustvarja narava sama in kot duhovno izročilo, ki govori o sožitju, premagovanju razlik in občudovanju. Glasovom živali, pišu vetra in zvokom odkrušenega kamenja skorajda brezpogojno pripisujemo veliko vrednost – zato hodimo v gore. Veseli smo, da živimo na območju, ki ga vsekakor lahko opišemo z besedo MIR. Dobili smo ga v dar od naših prednikov, na nas je, da ga skušamo varovati in oplemenititi.
Mir pa je vsakodnevno na preizkušnji: najbolj brutalno se to kaže v nepremišljenih gradbenih posegih v gorah, pa v zmanjševanju števila avtohtonega prebivalstva in neustreznemu dialogu države pri ohranjanju obstoječih in snovanju novih zavarovanih območij. Mir, kot dejavnik trajnostnega razvoja v Sloveniji zato lahko razumemo kot premišljeno gospodarjenje z občutljivim prostorom. Bodimo še naprej značilni in prepoznavni po odnosu do gora, tako doma kot v svetu. Zato aktivno oblikujmo in živimo planinske vrednote.
po spletni objavi na PZS.si